Nekaj v moji okolici me je tako zelo zmotilo, da sem se enostavno primorana znesti nad tistimi, ki radi po nepotrebnem opletajo z jezikom, da bi bili v središču pozornosti. Ta nuja je primerljiva s tisto, ko te tako srbi, da se pač moraš popraskat.
Trenutno je in biti ženska, blazno in pa je biti biseksualka. Takšno absurdno prepričanje goji današnja družba in zdi se, da je dandanes vsaka druga ženska bi (ob tem mi gre pošteno na bruhanje).
Kako si lahko danes bi, jutri hetero, pojutrišnjem homo??? Ljudje dragi, spolna usmerjenost ni stvar družbene zapovedi in odločanja! Je pač dejstvo in želodec se mi obrača zgolj zaradi tega, ker je izbirati koga boš ljubil tako absurdno, kot če bi izbiral svojo raso, barvo kože. Si kakršen si, rodiš se bel, črn, rumen, tako kot se rodiš z nagnjenji k določenemu spolu. In nikar drage dame ne govorite o sebi kot o biseksualkah, ker se lahko poljubljate z ženskami. Tudi jaz (bi) se lahko! Vprašajte se raje ali lahko žensko ljubite tako močno kot moškega! Vprašajte se, če si poleg poljubljanja (kar zmore vsak, ki je vsaj malo za hec in ki je vsaj malo provokativen) drznete tudi spolno občevati z žensko! Lahko?
No, potem pa nikar ne govorite o sebi kot o bitju, ki ljubi oba spola! Kajti tako le žalite in predvsem zavajate tiste, ki ta občutja premorejo.
Včasih ni tako kot izgleda, ne pri vseh.
