JAZZY KITCHEN

sreda, 31. december 2008

Hvala.

Lahko bi o imenih. Na dolgo in široko.
O tistih, ki so z menoj delili najlepše trenutke, o tistih, zaradi katerih so tekle vroče solze, o tistih, ki še niso uspeli pozabiti, o tistih, ki me nikoli niso imeli, o tistih, ki so greli posteljo, o tistih, ki so odšli in o tistih, ki so ostali. O vseh in o vsakemu, katerega pot se je letos srečala z mojo.
Lahko bi, a ne bom. Nikoli ne govorim o imenih.
Ime ne naredi človeka, temveč ubija prispodobe in krivi zgodbo, zato letošnje leto zaključujem z zahvalo namenjeno vsem. Dobrim in slabim. Z zahvalo ljudem, ki soustvarjajo moj divje, jebeno ravnovesje.

torek, 30. december 2008

Rekli so:


Obup je posledica vsakega resnega poskusa vztrajati v življenju s krepostjo, s pravičnostjo, z razumom in izpolniti njegove zahteve.
Na tej strani tega obupa živijo otroci, na oni strani prebujeni ljudje.



- Hermann Hesse

nedelja, 28. december 2008

sobota, 27. december 2008



Vsak nedolžen poljub rojeva ugrize, vsak sramežljiv dotik klofute, vbode, rane in brazgotine.

četrtek, 25. december 2008

Za prste obliznit

Hrana občutno predobra in družba neopisljivo taprava.
Od sreče mi gre kar na jok!

petek, 19. december 2008

Biti gurman

Malokdo razume ta entuziazem in to ljubezen, zato drobce občutij ob okušanju vrhunske kulinarike delim le s tistimi, ki vedo, kaj pomeni biti gurman. Toda tokrat izjemoma (ne gre, da ne bi, saj se je bilo potrebno precej potruditi) izdajam, kaj se bo kuhalo in jedlo pri nas doma na božični večer.

Slavnostni meni


Nabodalo s kraljevimi kozicami na posteljici iz mlade špinače


Račje prsi v brusnični omaki z ingverjevo hruško in gratiniranim krompirjem s porom


Jogurtova krema z žafranom



Da mi ne bo po nepotrebnem zavrelo: Vzdržite se komentarjev tisti, ki so vam najbolj pri srcu pice in podobna odpadna hrana.

četrtek, 18. december 2008

Depra?

Vreme je čudna stvar, a tak' pač 'mamo. Resda je bilo kdaj že slabše, ampak tudi zdaj ni, da bi se človek ravno po zraku metal. Bolj kot vremenska juha pa me v tečnobo spravlja instant kuhinja prazničnega vzdušja. Res je ne razumem. Kaj je na decembru takega, da iz živčnih razvalin dela brezskrbne dobrovoljčke? Recept več kot očitno deluje, čeprav je resnično zanič! Vsi si šopajo praznični futer, ki pa ni nič drugega kot navaden placebo, zdravilo brez aktivne substance, ki zadane ko' k*! Lučke migetljajo, muzika igra in vino diši. Popolna atmosfera, ki riše bebave nasmehe na obraze, kljub dejstvu, da je v denarnici točno toliko kot pred tednom dni. Včasih se zato zalotim pri sarkastični misli, da Božiček že mora obstajati, kako ne, ko pa decembra vsi čudežno obogatijo.
In tako medtem ko drugi v papir zavijajo na kupe bedarij, jaz vanj zavijam tihi odpor, ki se me okoli novega leta že pošteno drži. Neznosno!
Tudi vas bi se, če bi si dovolili spoznati, da je december lep le zato, ker ste pripravljeni dajati in se razdajati. Na veliko in na široko. Brez omejitev. Nasmehe, objeme, poljube, pozitivo, komplimente, srce. In če dajaš, dobiš. Takšen je namreč zakon, ki ne velja le ob koncu leta!
Pa saj bo minila, moja mala depresija. Nekega dne, ko si boste v vaše ljube glave zabili dejstvo, da je v letu več kot le borih štirinajst dni, v katerih lahko ljudem namenite kakšno kurjo juhico za dušo!

ponedeljek, 15. december 2008

Na dan vzame toliko vzorcev krvi, da človek upravičeno pričakuje perfektno opravljeno delo.
Ampak ne, sestra mi je uspela riti po roki kot kakšen krt! Res čudovito. Sem že lepo pomodrela.
Upam, da bo izvid manj boleč. Po pravici... Takšnega preprosto pričakujem.
S tem se namreč ni za hecat!

sobota, 13. december 2008

Rekli so:


Mala ljubav malo boli.


- Yaya, glasbenica

četrtek, 11. december 2008

Panika I

Odpreš usta. Tako na široko jih odpreš, da ti škrtnejo čeljusti. Pljučem ukažeš, naj zajamejo zrak, ZDAJ, nujno ga potrebuješ, TAKOJ. Toda dihalne poti te ne ubogajo. Sesedejo se in sploščijo, zdi se ti, da dihaš le še po slamici. Usta se ti zaprejo, ustnice stisnejo, nemočno se daviš. Tresoče roke zakrilijo po zraku. Nekje je popustil jez in razlije se prava povodenj potu, zalije ti vse telo. Hočeš zavpiti, a ne moreš. Panika!

torek, 9. december 2008

Misterij: Vreme

Redke sobote, ki jih preživljam doma doma - s familijo, so v času dnevnika vedno iste. Mati se, ko zaslišijo špico za vreme, zaderejo iz likalnice: " Vanja, daj glej kako bo jutri! " Ker jim je pač treba ustreči, jim vedno odgovorim: " Ja, ja no, sej že gledam. " In prav zares gledam!
Samo kaj, ko je s tem vremenom nekaj hudo narobe. Ne glede na to kako pozorno ga spremljam, na koncu nikoli ne vem kaj zna padat v nedeljo. Tudi drugi dnevi v tednu in ure v dnevu mi povzročajo težave. Če mi uspe ujeti napoved že ob petih, se nanjo nikoli ne osredotočim, ker vem, da bom izčrpno prognozo slišala okoli sedme. To pa potem (po še vedno misterioznem naključju) ponavadi zamudim, zato za rep lovim ono zadnjo, ob enajstih. Pa ne pomaga, pred spanjem še vedno ne vem ali bo jutri za dežnik ali ne. Ona zadnja je namreč odrecitirana s svetlobno hitrostjo, da se človeku zafržmaga že na samem začetku.
Mati me, ko odlikajo vikend žehto, kakopak vprašajo po vremenu in jaz ga povzamem vedno enako: " Hja, tako bo, spremenljivo. Kaj pa vem... "

ponedeljek, 8. december 2008

petek, 5. december 2008

Zaključek

Tokrat zadnjič in res nikoli več:
Problem ni v meni, ampak v tebi, ker ne dojameš.
Ne mislim opravičevati svojih besed zaradi tvojih neumnih interpretacij.

torek, 2. december 2008

Piškotka bi...

Danes sem (kot je pri nas v navadi) stala v obupno dolgi vrsti (manj imamo, več kupujemo). Če ne bi bilo nujno, bi vse spustila in odšla. Ko se človeku ne mudi, še gre, ampak v naglici, z mlekom in žvečilkami med polnimi vozički (artiklov in tečnih otrok) pa zelo težko. Močno mi je pritiskalo na živec. Če se mala tečnoba pred mano ne bi začela dreti, bi celo zdržala. Zagnala je cel cirkus. Brez piškotkov pa že ne gre domov. A bu bu. Najhuje je bilo, da se ji mami ni pustila. Izpad sem uspela poslušati deset minut, potem pa mi je ušlo.
" Daj kupi ji že te proklete kekse! "
In čisto (res čisto) pri blagajni ji jih tudi je.

Če jokaš, dobiš piškot. Če jokaš dovolj močno, dobiš dva. Toda le, ko zares odrasteš, si lahko privoščiš celo škatlo.

ponedeljek, 1. december 2008

Rekli so:


Kakšna je razlika med herpesom in ljubeznijo?
Ljubezen ne traja večno...



- prof. dr. Tatjana Avšič-Županc