Skrivni dnevnik

Zagotovo..

Drugače bi mi dovolil GOLJUFATI.

Tudi do cilja bi mi omogočil priti po najlažji poti!
Sploh pa bi mi za lastne užitke dovolil prikrajšati druge in za uresničitev mojih želja POTEPTATI tvoje sanje.

Menda..

Veliko je dobrih knjig, odličnih le peščica
(morda pa mi jih le še ni bilo dano prebrati ali pa sploh ne vem zanje, razsvetlite me..).

In kdaj ima knjiga žlahten okus?
Stvar ni toliko v njenih starih - po zguljenem dišečih - platnicah in zdelanih debelih listih, ki jih je res veselje obračat in podoživljat - v primerjavi z novo, po lepilu smrdečo verzijo,

ampak v bistvu, ki je (očem skrito) na/v koncu.
Najpomembnejše je, kako se zgodba zaključi, zaokroži, poveže,..

Ne maram koncev, ki to v svojem bistvu sploh niso. Tudi če se pripoved namerava nekoč nadaljevati, to še ne pomeni, da si avtor lahko konec prihrani, da ga preprosto ne napiše!

Vsaka stvar SE MORA KONČATI.