Skrivni dnevnik

The Big Bang Theory

2010-11-29T16:48:00.002+01:00

Because soulmates don't grow on trees..

2010-08-05T12:25:00.004+01:00

My Deutsche Radler

2010-07-20T15:42:00.002+01:00

Zakaj?

2010-06-30T08:59:00.008+01:00

Ker sem hudičevo ponosna, ker sem lokal patriot, ker jim to enostavno pripada, ker bo nova plošča trgala gate in zato, ker si odlična glasba zasluži dobro promocijo!

2010-06-27T15:57:00.002+01:00

Nič na celem svetu ni bolj nevarno kot iskrena nevednost in skrbna neumnost.

Jebeš fuzbal

2010-06-23T18:08:00.007+01:00

Pri nas Slovencih je pač tako, da nas nesreča veselo nateguje, medtem ko sreča opazuje izza vogala. Tragikomedija po definiciji. Kljub temu se v to pretirano čustveno evforijo nikoli ne uspem zares vživeti.
Velika izjema je le košarka. Samo še 100 dni me loči do solz in vpitja v televizijski ekran. Majka!

Hudobija

2010-06-19T04:13:00.032+01:00

O peskovniku in bolnikih, ki se v njem še vedno igrajo, sem že pisala. Toda nedavni dogodki so me prisilili (preneseno seveda), da se vrnem in v okvir, ki skupaj drži to ubogo mivko, zabijem še nekaj desk. Močno sem namreč podcenila pomen situacije in vpliv starešin, ki še kar vztrajajo pri rdečih plastičnih grabljicah.
Njihova bolana zavest in dejanja kot neposredne posledice le-te sežejo krepko čez leseni okvir igrišča! Ti nesrečniki so namreč tako zagrenjeni, da si na vse pretege želijo podreti tudi potičke tistih, ki so po zakonu evolucije uspeli zlesti iz cmerajoče in brezpomenske mivkaste srenje. Načinov, s katerimi si prizadevajo poteptati stvarnost razvitih, je nešteto, toda kljub bujni domišljiji in iskreni žlehtnobi, ki jo premorejo, je njihovo metanje modrih lopatk v okolico peskovnika in nagovarjanje osebkov, ki so se komaj uspeli skobacati na travnato stran, zaradi pomanjkanja zdravega intelekta sila neuspešno.
In ob vseh teh bolj ali manj klavrnih poskusih hudobije me je včeraj vseeno uspela šokirati vztrajnost, s katero se nekateri pacienti dan za dnem (tudi po več letih) še vedno trudijo zajebati ljudi iz svoje preteklosti. Očitno je že tako, da lahko sovražiš le tiste stvari, katerih ne moreš imeti, in tiste ljudi, katerih (nikoli) ne moreš doseči.

Zadeta!

2010-06-14T21:28:00.005+01:00

Ko misliš, da te res ne more več odpihnit, da te nič ne more kar tako premaknit tja v tri dni, se zgodi.
Zadelo me je direktno v drobovje! Tisti začetni bebasto topel občutek se že počasi ovija okoli organov in sladek priokus, ki ga pušča za seboj, me sili na bruhanje.
Kaj se dogaja? Naj dvigne roko tisti, ki me je uspel - tako grdo - zadeti!

Rekli so:

2010-06-14T13:46:00.005+01:00

A ship does not sail with yesterday's wind...

- Louis L'Amour

Radosti

2010-06-10T13:13:00.010+01:00

Ne dolgo tega sem si pri svojih dvajsetinnekaj kupila prvi fotoaparat. Resnično prvi! Z občutkom sladkega pričakovanja, ki me je prevzemal ob snovanju načrta kje, kdaj in kaj bom kupila, sem se vrnila nazaj v brezskrbna leta, ko smo še plezali po drevesih in se sankali po travi.
Kam so izginila vsa ta drobna vznemirjenja? Ničesar več se ne veselimo z vsem srcem in trenutke, ki bi se sicer lahko zgodili in se razrastli, preskočimo zaradi želje po imeti, lastiti si, obkljukati, doseči. In ko imaš... Pač imaš. Si brezpomensko lastiš. Jebeš to!
Grem nazaj med neizmerne občutke preproste izpopolnjenosti ob preštevanju dni, ki so me še ločili do smučanja, med neskončne hipne trenutke sedanjosti, ki so me prevzemali ob robutanju marelic in ki so bili tako zelo vseprisotni, da je bil jutri neizrekljivo daleč, nepredstavljivo neznaten in moje obstajanje od njega nikoli ni bilo odvisno... Grem nazaj, živet za danes.

Vlaganje

2010-06-09T21:11:00.029+01:00

Ne vem natančno, kako se je zgodilo, toda kar naenkrat sem se zalotila, da drsim skozi lastne zapise iz nulaosmega. Res sem vesela, da me je čas končno neusmiljeno prijel za vrat, saj najbolj neumestne (a ne nepotrebne!) stvari počneš predvsem takrat, ko zanje res nimaš časa. Le zaradi tega sem danes ob prebiranju lastnih misli spoznala, da sem prekinila silen miselni tok oziroma da sem ga preusmerila v nekakšne neprostore, kjer sem ga bila v tekočem letu deležna le jaz, prvoosebna.
Ob tem me je zvilo, priznam. Ne zaradi tega, ker nisem pisala, ampak zaradi tega, ker sem napisane misli vložila nesistematsko. Kozarcev je tako za celo klet, a niti eden nima nalepke! Kako se naj zdaj človek znajde med vsemi temi zvočnimi zapisi, posnetimi kar z mobilnim diktafonom, popisanimi stranmi v starem planerju neke banke in med plonk listki ter pomečkanimi prtički, ki se veselo kopičijo v moji preveliki denarnici?

Zato si bom danes, na 9. 6. dan, končno priznala, da je ključ, s katerim se dobre misli lahko ohranijo, le odlična organizacija ter predvsem disciplina, strast in želja po deljenju občutij in drobnih spoznanj, ki jih premorem(o).
Torej bom, izključno zaradi sebe, začela znova. Tu in zdaj.
Dobre robe se pač ne meče stran.

Kolumna

2010-06-05T11:35:00.007+01:00

Danes mi je pod roke prišla (priznam, po golem naključju) ena izmed (v zadnjem času) boljših kolumen, ki si jih sicer ob koncu tedna z velikim užitkom privoščim ob zajtrku.
Če ga imate v dosegu roke, nujno pograbite današnji Dnevnikov objektiv - Goran Vojnović: Zdrav duh v zdravem peresu.
Amen.

My Perfect Postcard

2010-06-01T10:32:00.004+01:00

Življenje je kot razglednica; toplo, barvito in polno presenečenj!

Primitivizem je nevarno orožje.

2010-05-19T16:49:00.007+01:00

Bojte se neumnih ljudi!

Foto: MMC RTV SLO

Rekli so:

2010-05-14T12:39:00.002+01:00

If you can't explain it simply, you don't understand it well enough.

- Albert Einstein

Dejstva

2010-04-28T22:20:00.000+01:00

Edina slaba stran velike skodelice je poplava, ki nastane, če ti jo uspe prevrnit.

My Big L

2010-04-18T12:40:00.006+01:00

Ne, ni in nikoli ne bo fotoblog.
Le te dni se zdi, da v sliko ujeti trenutki najlepše opišejo mojo intimo.

Življenje je sladica!

2010-04-12T23:47:00.002+01:00

And then I fell in love

2010-04-01T16:00:00.004+01:00

In potem pride...

2010-03-28T10:52:00.002+01:00

... dan kot je današnji.

... do zlitja ekstaznih sil in njihovega odboja, ki žge naravnost skozi moje okno.

... čas, ko lahko zares odpreš čakre in pripreš oči.

... spoznanje o tem, kako neizrekljivo malo potrebujemo, da preprosto SMO.

Kaos, ki te ljubim

2010-03-27T10:18:00.017+01:00

Kolega si je končno kupil pohištvo. Sila sofisticirano deluje in res mu pristoji. Stvari, ki so se prej vztrajno kopičile naokoli, so zdaj dobile vizualni smisel.
Red je čudna stvar.
V njegovi bližini predmetnost dobi pomen. Z njim se vse zdi tako zelo prav, tako zelo navidezno okej.
Ker pa vsaka pomlad kliče po odpiranju sofisticiranih omar in razkrivanju pravega nereda znotraj njih, vsa zunanja vizualna urejenost slej ali prej vnovič razpade na posamezne stvari, ki brezpomensko ležijo naokoli. Ves smisel se znova razstavi vse tja do tujih spodnjic na dnu predala.
Resnica je, da je urejenost le fiktivna. Vse, kar zares obstaja, je vesoljni nered, katerega pa zmore sprejeti, doumeti in v njem tudi uspešno funkcionirati le nezaslepljeni veleindividum.

Rekli so:

2010-03-15T16:21:00.003+01:00

Confidence is the food of the wise man, but the liquor of the fool.

- Vikram (The Office)

Moj divji ateizem [Rekla sem:]

2010-03-07T19:48:00.004+01:00

Atheism is not a lack of belief in God, it is the belief that God doesn't exist. So yeah, it takes more faith and courage to believe in nothing!

My snuggie

2010-03-03T23:51:00.001+01:00

Kepico snega, prosim.

2010-03-03T18:39:00.013+01:00

Tako grozno jo pogrešam, čeprav še ni zares odšla.

Ne morem brez tistega jutranjega mraza, ki oplazi zaspano kožo, katere nisi uspel skriti, brez vonja sveže zapadlega snega in oblačka, ki se izvije iz skodelice čaja, brez nedolžno čiste pokrajne in občutka radostne popolnosti, ki ob pogledu nanjo lega name, brez ene izmed najlepših zimskih radosti, tečnobe in nezadovoljstva poletnih ljudi, vročičnih množic, ki koprnijo po umazanem poletnem potu. Rada jih vidim trpeti. Uživam, ker vem, da ne zmorejo doumeti pravega pomena zimske idile.

Ne morem je kar pozabiti, moje večne ljubezeni, moje zime...

Beseda. Nesmisel.

2010-03-01T17:13:00.006+01:00

Toliko besed...

Grozno veliko je bilo izrečenega. Čez znosno mero globokih čustev, trepljanj po ramenih, vzpodbudnih prologov, tolažilnih epilogov, objemov, vzajemnega razumevanja in ogabno veliko vseh drugih nepojmljivih sladkosti.

Bilo je toliko besed.

Zdaj, ko gledam nazaj, vem, da zagotovo preveč. Večina, če ne skoraj vse, so bile popolnoma odveč. Čez čas so izgubile pomen in skozi kalejdoskop dejanj postale navadne laži, natolcevanja, slinjenja, zapeljevanja, izkoriščanja in drk v glavo. Vse do zadnje odvečne so bile gnili nesmisli.

Lepo bi bilo to vedeti tedaj, ko je bilo toliko besed.

Prelepo.

Tako nikoli ne bi dopustila, da se na tak način govori z mano. Tako bi že tedaj molčala in sproti zavrgla vse še neprebavljene besedne nesmisle, vse blablaje tega sveta.

Oh, bilo bi... prelepo!

Prošnja uslišana!

2010-02-04T17:12:00.001+01:00

" ...Therefore it feels like the right time to let you know that we are alive and kicking and in the final stages of our 8th album. I really can't wait to get out there and play it for you live in the very near... future. Sending you all lots of good luck and love, Jay. "

Absurdly Addicted

2010-01-09T15:18:00.018+01:00

Samo eno stvar si neopisljivo goreče in strahotno močno želim v letu dvanuladeset...

Ponovitev zamujene Verone in Pule, koncert mojega glasbenega Boga in novi, sila težko pričakovani ter že dolgo obljubljeni plošček.

Daj Jay, usliši me!

Rekli so:

2009-12-29T17:45:00.007+01:00

I'm in a permanent state of intellectual erection.

- Salvador Dali

Nova sezona

2009-12-17T10:15:00.002+01:00

S staro pa priprave nanjo!

Sneg.

2009-12-14T10:21:00.004+01:00

Definicja popolnosti!

Dear Santa

2009-12-06T11:03:00.003+01:00

Please make the stupid people to shut up.

Some things are forever

2009-11-30T19:14:00.004+01:00

Prekrivanja

2009-11-27T10:16:00.017+01:00

Kako prikladno. Ob Božanski komediji se mi je odvil peklenski teden in ravno danes, ko se ga odločim (vsaj za dan ali dva) končati, prispem do prvega Rajskega speva ...

"Naključje je včasih volja drugih."

- Albert Camus

Kje opravljajo lifting motivacije?

2009-11-25T22:42:00.001+01:00

Povejte naslov, vzamem kredit.

Fantazem

2009-11-19T22:07:00.008+01:00

Zdaj umu pojem hvalo,
ki tok misli zmore obrniti
ter me vanje zapeljati!

Konec oktobra me je razklalo na troje. Bojim se, da bom s prvim snegom razčetverjena. Prosveti, kulturi in razvratu (vse gre skupaj, verjemite!) se bo namreč po zanesljivi (vremenski) napovedi pridružil še šport.
Konec januarja pa me zagotovo raznese. Izpitno obdobje me bo (kot vedno) prignalo do roba in ne bo mi preostalo drugega kot skočiti v idejni tok ter se popolnoma predati izbruhu inspiracije. Ne skrbi me odtujitev, izklopila sem se že ob vrnitvi.
Kako mi sploh uspeva?

Fantazmi krivi te so vrline!

Today's the day!

2009-11-09T15:40:00.002+01:00

Your Amazon.co.uk order has dispatched...

Mravljinci povsod. Povsod!!

I is hungry

2009-10-31T20:32:00.002+01:00

Na terenu: Ljubljansko barje

2009-10-28T18:24:00.007+01:00

Rekli so:

2009-10-27T23:28:00.008+01:00

Sometimes I wonder what it would be like for everything inside me that’s denied and unknown to be revealed.
But I’ll never know. I live my life in hiding. My survival depends on it.

- Dexter Morgan

Hvala vseeno.

2009-10-25T13:25:00.002+01:00

Srkam svoj najljubši čaj in preučujem skrivnosti odlično pripravljenega sushija. Vse ostalo me res ne zanima.
Pri sto neodgovorjenih sem nehala šteti in (povsem iskreno) tudi razmišljati o tem, da moram odgovoriti. Ne ljubi se mi. Imam vse, kar potrebujem.

Jok in stok

2009-10-14T20:17:00.011+01:00

Vsi se samo še pritožujejo.
Če ni za v bikini, ni za nikamor. Vreme, seveda.

Kaj za vraga je narobe z njim?
Sonce rine čez oblake in mraz za rob rokava.
Mmm...
Ni lepšega od sveže hladnega jutra, ki ga lahko preženeš ob pečenem kostanju. Ni boljšega od domišljije, ki se iz zrelih jesenskih plodov rodi v kuhinji. Ni jih čez želje, ki se vsako leto znova ogrejejo ob skodelici čaja.

Nepopolna popolnost

2009-10-05T19:07:00.012+01:00

[Kako bedasta beseda. Popolen. Tako zelo dobro zveni, a tako zelo grdo izgleda. Kdo si jo je sploh izmislil? Tole bo črna pika. Definitivno.]

Nekaj najlepšega je v jutru namazati marmelado na ne povsem kvadraten toast, obleči plašč s postrani prišitim gumbom, si kupiti rožo z zvitim pecljem, najti knjigo z narobe natisnjeno stranjo, brskati med fižolčki z namenom odkriti najbolj nenavadnega, okušati prijateljeve kuharske skoraj-mojstrovine. Oh, ta čudovita nepopolnost!

The Crossing - Abbey Road Studios

2009-09-30T16:07:00.004+01:00

Rekli so:

2009-09-22T14:31:00.002+01:00

Modesty is not exactly my speciality.

- Salvador Dali

Jutri pa čez mejo...

2009-09-19T00:17:00.003+01:00

Carinik vpraša: "Kamo idete??"

Slovencelj reče: "Mi po medalju, a vi?"

Zakaj tako dolgo?

2009-09-16T10:48:00.016+01:00

Ne vem. Ne sprašujte. Nič ni linearno, vse je relativno in čas ni izjema.

Vzrok kljub vsemu obstaja. Hotela sem, da se slike zasidrajo, da navdihujejo, da vam vzbudijo poželenje, hotenje, zavist, občudovanje,... Hotela sem, da se tistih, ki klikate name, vsaj za trenutek dotaknejo tako močno, kot se je prava Škotska dotaknila mene.
Precej časa sem potrebovala, da sem se odločila, da o potovanju ne bom pisala. Kje naj bi sploh začela? In kako bi končala? O najlepših in najintimnejših stvareh je pač grozno težko pisati (če nisi ravno Dostojevski). Najenostavneje je reči, da je bilo res lepo, čudovito. Izgubila sem svoja najljubša sončna očala, iz nahrbtnika je čudežno izginil šop banan, nekje v višavju sem ostala brez gela za tuširanje, vnele so se mi kolenske ovojnice in vetra je bilo toliko, da sem se mu kmalu vdala (kdo bi si mislil!). Vse ostalo, česar NI MALO, je bil en sam velik plus. Drobnih prigod, zgodb znotraj zgodb je za dan čvekanja in vsem, ki si jih želite slišati, jih bom z veseljem pripovedovala. Toda lepo po vrsti! NAJPREJ vsem tistim, ki sem jim to že obljubila. Prav njim dolgujem opravičilo. Moj čas žal teče drugače, a vendar gre in obljuba terja dolg.

Krožna vožnja

2009-09-15T13:08:00.006+01:00

Ljubljana - Villach - Salzburg - Chiemsee - München - Memmingen - Füssen - Innsbruck - Mittersill - Kaprun - Spittal - Ljubljana = 1200km...

I ROCK!!!

Rekli so:

2009-09-09T21:42:00.003+01:00

God must love stupid people 'cause he makes so many of them!

- Neznan avtor

Impresionizem poznega poletja

2009-09-07T15:06:00.005+01:00

Vonj prihajajoče jeseni in pokošene trave
James Joyce
JJ
Želja je, a muze ni.
Ne morem obešati na silo!

[My] Via Loch Lomond To The City Of Glasgow

2009-08-13T16:26:00.004+01:00

WAITING FOR THE BUS - SOMEWHERE IN THE HIGHLANDS

GLASGOW - SCOTLAND WITH STYLE

UNIVERSITY OF GLASGOW - DESIGNED BY SIR GILBERT SCOTT

JAMES WATT - JUST ONE OF MANY FAMOUS SCIENTISTS ASSOCIATED WITH THE UNIVERSITY

KELVINGROVE ART GALLERY AND MUSEUM & RIVER CLYDE

BUCHANAN STREET - ONE OF GLASGOW'S BUSIEST STREETS

SOMEONE HAD FUN LAST NIGHT!

GLASGOW SCHOOL OF ART - MACKINTOSH'S MASTERPIECE

WILLOW TEA ROOM - DESIGNED BY CHARLES RENNIE MACKINTOSH

ART NOUVEAU GLASGOW-STYLE

CATHEDRAL OF ST MUNGO - THE MOST SIGNIFICANT HISTORIC BUILDING IN GLASGOW

THE LAST SUNSET - SAYIN' GOODBYE

[My] Journey from Fort William to Mallaig

2009-08-11T18:49:00.020+01:00

THE FANTASTICALLY SCENIC JOURNEY FROM FORT WILLIAM ...

FORT WILLIAM'S OLD HARBOUR

BOARDING THE JACOBITE STEAM TRAIN

WARMING UP: BERTIE BOTT'S EVERY FLAVOR BEANS - MUST-HAVE EQUIPMENT!

PASSING THROUGH THE SCENERY SHOWN IN THE HARRY POTTER MOVIES

MYSTIC WEST COAST

... TO MALLAIG ON THE WEST COAST OF SCOTLAND.

[My] Shores Of Loch Ness

2009-08-11T13:03:00.013+01:00

HEY COPYCATS, WHERE'S YOUR PRIDE?

THE MOUTH OF THE RIVER OICH

LOCH NESS

THE REMAINS OF URQUHART CASTLE

URQUHART CASTLE - THE CENTRE OF MANY ANCIENT MYTHS

SET AGAINST THE BACKDROP OF THE LAKE AND MOUNTAIN

STANDING ON A TONGUE OF LAND JUTTING OUT INTO THE LAKE

[My] Highlight Of Scotland - Ullapool & Summer Isles

2009-08-09T18:51:00.001+01:00

THE BEAUTIFUL FISHING VILLAGE OF ULLAPOOL

ULLAPOOL PIER

POSTCARD IDYLL

ULLAPOOL AT NIGHT

GONE FISHIN'

MORNIN' CATCH

LEAVING THE SHORE

MAGNIFICENT SEA VIEWS

SUMMER ISLES

MY SEA MONSTER

TANARA MHOR - THE LARGEST AND ONLY INHABITED ISLAND IN THE SUMMER ISLES GROUP

SPECTACULAR VIEW OF THE HILL ON THE MAINLAND

THE UNHURRIED PACE OF THE NORTHWEST COAST
ENJOYING THE SOFT SEA AIR, THE EVER-CHANGING LIGHT AND A GOOD CUP OF TEA.

[My] Inverness - The Capital Of The Scottish Highlands

2009-08-09T10:29:00.004+01:00

EVENING WELCOME

RIVER NESS

ON THE SHORE. ENJOYING MYSELF.

AFTERNOON FISHING

INVERNESS CASTLE

VIEW FROM UP ABOVE

[My] Hiking In The Trossachs

2009-08-08T17:48:00.005+01:00

GETTING STARTED

SOME OF THE TROSSACHS' MANY HIDDEN TREASURES

THE STEAMSHIP SIR WALTER SCOTT SAILING ON THE LOCH KATRINE

WONDERING THROUGH THE QUEEN ELIZABETH FOREST PARK

IN THE HEART OF THE TROSSACHS

SURROUNDED BY MAGNIFICENT VIEWS OF SCOTLAND'S BREATHTAKING SCENERY

DO NOT COPY!

[My] Unforgettable Sunset In Stirling

2009-08-08T09:56:00.000+01:00

UNICORN - THE ROYAL COAT OF ARMS OF SCOTLAND

GRAVEYARD HEADSTONES

HALF WAY UP

STIRLING CASTLE

A DEEP AND LASTING IMPRESSION

VIEW FROM THE ENTRANCE

ROBERT THE BRUCE

ROBERT THE BRUCE - KEEPING A WATCHFUL EYE

A MEMORIAL TO WILLIAM WALLACE AND HIS VICTORY AT THE BATTLE OF STIRLING BRIDGE

A STEEP CITY LANE LINED BY OLD HOUSES

[My] Fife Region & St Andrews

2009-08-07T12:17:00.035+01:00

C/P IS STILL NOT COOL! KEEP THAT IN MIND.

ON OUR WAY

SLIDING THROUGH THE EAST COAST

ST ANDREWS CATHEDRAL

ST ANDREWS UNIVERSITY - THE SMALLEST & OLDEST OF SCOTLAND'S SEATS OF LEARNING

ABSORBING THE CITY

ST ANDREWS CASTLE

THISTLE - THE NATIONAL FLOWER OF SCOTLAND

[My] Edinburgh

2009-08-06T12:43:00.038+01:00

DON'T BE A COPYCAT!

THESE PICTURES ARE MINE* AND YOU MAY END UP IN COURT.

EDINBURGH CASTLE

NORTH BRIDGE AND THE SCOTSMAN

SEAGULL - FLYING ABOVE THE TOWN

CALTON HILL - NATIONAL MONUMENT

ARTHUR'S SEAT IN THE BACK

OLD TOWN FROM CALTON HILL

* Oziroma so slike v večini delo moje drage...

Rekli so:

2009-07-31T16:18:00.002+01:00

There is no sin greater than ignorance.

- Rudyard Kipling

Popotniski dnevnik: 25.7.09 - Edinburgh

2009-07-31T15:44:00.015+01:00

Preden sploh zacnem... Tipkovnice tu so popolnoma drugacne, saj na njih ni nasih ljubih sumnikov. Tudi vse ostale napake in estetske pomanjkljivosti so in bodo (zal negativen) stranski produkt casovne omejenosti. Kdo bi zameril, cas je tu denar.

Ura - 00:05. Sedim v SVOJI sobi. Za mizo, s prizgano namizno lucjo in priprtim oknom. Ker je najin hostel v srediscu starega mesta, se z ulice slisi vrvenje in z njim vsi pozno vecerni sobotni vzkliki. YH je mocno presegel moja pricakovanja. Vecina studentskih domov pri nas ni v tako dobrem stanju! V apartmaju smo stirje in vsak od nas ima svojo sobo na kljuc. Poleg te imamo se skupno kuhinjo z jedilnico in kopalnico s kadjo! Tisti, ki mi uspe najt boljso ponudbo za borih dvajset funtov na noc v srediscu Edinburgha, na vrhuncu sezone in v vsaj taksnem rangu udobja, mu dam za pivo! Edino, res edino kar mocno pogresam (pa sem si kar sama kriva) je preklopnik za vticnice, ki imajo tu (kakopak) tri luknje. Pa kdo bi se sekiral, jutri si bo pac treba kupit enega, da nahranim svoj Samsung. Potrebujem budilko!
Sicer pa bo viski pocakal do jutri. Pot je bila precej naporna, a tekoca. Ugotovila sem, da na letalih bolj kot pritisk v usesih sovrazim klimo. Nemogoce bolece mrzla je. Letalisko osebje in njihov odnos pa je ob tem tako gladko vljuden, da se na koncu zacnes opravicevati, ker tecnaris, da te zebe. In ne samo to, po letaliscu sem hodila le v crtastih HelloKitty stumfih in se pri tem nisem pocutila niti malo ponizano. Osebje zares zna postopati s potniki. Iskren in neverjetno vljuden odnos, nasmeh in besede kot so: "A bi lahko prosim...

... In tu mi je zmanjkalo minut. Jebes to! Od drugega dne naprej se nisem dotaknila ne tipkovnice in ne pisala, ni casa ter predvsem ni domisljije za opis skotskih lepot. Se ob vrnitvi potrudim s slikami.

Over&Out

Veliki pobeg

2009-07-25T08:39:00.018+01:00

Ob 16:10 mi bo pritisnilo na bobnič, piskanje v ušesih pa me bo veselo živciralo vse tja do 20:45. S pavzo v Londonu. Vsi se blazno obremenjujejo z gripo, še malo namesto mene. Res ne vem, če si bom med presedanjem nataknila masko. Bomo videli. Stvar hipne odločitve. V Edinburgh bova tako pricapljali proti večeru in če kdaj, bo takrat prst viskija (na ledu - se ve) res gladko stekel po grlu. Kako se bo nato odvilo in zakaj in kje in s kom pa (upam, da karseda sproti) v sledečih zapisih mojega skrivnega dnevnika.

Ker je preventiva zakon, bodo zapisi tudi na papirju. Če ne bo šlo drugače, se bodo nato ti (z zamudo enega potovanja po Škotski) po moji volji spravili še v virtualno obliko.

In greš...

Zakaj so to tvoje najljubše knjige?

2009-07-23T11:41:00.013+01:00

Odgovor ni preprost, vendar sem zato-ju na ta zakaj bližje z vsako na novo prebrano vrstico. Danes lahko rečem, da so moje najljubše tiste, ki se v bežnih opisih, podrobnostih in v za zgodbo nepomembnih besednih zvezah nevedoč dotikajo moje intimne stvarnosti.
'Kako sem postal neumen' je moja najljubša, ker v njej Martin Page piše takole:

... Povabil je Antoina in Coralie, naj stopita v ordinacijo. ... ... Kakor da
bakrena tablica pri vhodnih vratih ne zadošča, je ordinacija izžarevala potrjeno
kompetenco; barve in pohištvo so dihali resnobnost. ... ... A Edgarjeva
ordinacija se je temu vzorcu malce izmikala, saj so na stenah visele otroške
risbe, po tleh in mizi pa so bile raztresene čečkarije, igrače in plastelin. Simbolno moč zdravnikove osebnosti je načenjal rdeč power ranger, ki je stal
na bloku z recepti. ...

...

2009-07-22T11:10:00.001+01:00

Na banko po funte. 3 days to go!!

Grem!

2009-07-18T09:49:00.030+01:00

Tečno vroče je. Od četrtka dalje zavestno odštevam dneve, ki me še ločijo do pobega. Vračajo se občutki iz otroštva, ko smo odštevali čas do Božiča. Namesto čokoladnega odlitka si vsak dan (v mislih) spakiram nov kos popotne opreme. Vznemerljivo in neopisljivo navdihujoče je. Ni namreč, da bi si vsak dan v življenju izpolnil kakšno izmed največjih želja.

Mistika v meglico ovitih gorovij, neopisljiva razsežnost jezer med njimi, dih jemajoča zgodba o bitki za svobodo in žuboreča odprtost ljudi, ki se znajo smejati na svoj račun. To je ŠKOTSKA!
Eden izmed skritih biserov mojega avanturističnega duha in osvežujoči fakof bedni poletni obali in soparni Sloveniji.

Life mode back ON

2009-07-13T11:40:00.007+01:00

Vreme se je končno uspelo spravit skupaj, čeprav mi pred tem sploh ni bilo v napoto. Če se do 25ga ponovno obrne, bo odlična predpriprava na nepredvidljivo škotsko višavje!
Pred tem pa še nekaj posebnih piknikov in kupček knjig, ki sem se mu uspela upreti med izpitnim obdobjem... Res mi je fajn. Itak!

Rekli so:

2009-07-10T22:02:00.002+01:00

When I die, I want you to bury me upside down, so the whole
world can kiss my ass.

- Neznan avtor

My New Obsession

2009-07-10T16:01:00.004+01:00

Izklop

2009-07-07T17:53:00.010+01:00

Še nikoli tako hudo. Razumeti, kako je, ko se spraviš na rob psihično in fizično mogočega, je možno le, če skrajnost občutiš sam, če se na njenem robu loviš tako dolgo, da ti od nečloveškega napora začnejo odpovedovati mišice, pokati kosti, hirati telo in zatekati možgani. Hudič je, če ti oteče le betica. Telo bi, um ne zmore, če bi lahko, bi ti možgane razmazalo po vseh stenah dnevne sobe.
Prignala sem se tako daleč, da sem, zaradi gmote, ki sem jo uspela stlačit v procesor, iz sebe neuspešno spravljala že banalne povedi [Žejna sem. Kako si? Koliko je ura?]. Preprosto stemnilo se mi je. Vse, kar je ostalo 'tam zgoraj', je bila ogromna črna praznina, ki je pritiskala na lobanjo. Nič. Gledaš, ne vidiš. Trudiš se razmišljati, a tudi poskušati pozabiš že naslednji trenutek. Ne veš, kaj si hotel. Ali si sploh kaj hotel? Nič. Vakum. Sekunda spomina. Spet si na začetku, spet poskušaš razmišljati, nato spet pozabiš. Ravna črta.
Doživeti rob je ali nirvana ali priložnost na lastni koži izkusiti kako je, če si butast. Odvisno od interpretacije.

DOVOLJ!
Čas bo, da PREKLOPIM!

My Early Morning

2009-07-02T04:11:00.019+01:00

4:39...

Po dolgem času spet gledam jutru v oči. Saj ne, da bi ga lovila, preprosto presenetilo me je.

AaAAa!

2009-06-26T19:29:00.005+01:00

Polzim brez bičkov po trdni površini...

Peskovnik

2009-06-24T11:00:00.015+01:00

Pri treh smo vsi rili po pesku in blatu, umazanija ter brezpomenskost kaosa sta bili naravni, zatorej nikomur ni bilo mar, če so se v istem peskovniku igrali še strici in tete.
Nedojemljivost situacije le-to naredi opravičljivo.
Pri dvajsetih in (krepko) čeznje pa bi človek pričakoval, da so skupaj z njim skozi vsa ta leta tudi ostala deca in vsi (že takrat) odrasli dojeli, da se ne gre večno valjati po mivki. Napaka!
Inteligenca ni v razumni odvisnosti od časa in izkušenj.
Večina tistih, s katerimi sem si (ne)vedoč delila peskovnik, se namreč še vedno igra v njem. Veselo delajo potičke in se medtem, ko jih z lopatkami in grabljicami podirajo drugim, na veliko cmerijo, trmarijo in cukajo za lase. Drug na drugega kažejo s prstom in se pri tem sploh ne zavedajo, da so v družbi triletnikov, katerim mame brišejo posrane riti in smrklje izpod nosu.
Nedojemljivost situacije le-to naredi opravičljivo, če in samo če še vedno kakaš v plenico.

My Bible

2009-06-23T12:41:00.013+01:00

Debelejša in prav nič iz trte zvita.

There's No Place I'd Rather Be

2009-06-19T10:58:00.004+01:00

Od peklenskih muk do čistega užitka. Mikrobiologija. Moj svet, ki ga ljubim in sovražim hkrati.

Osupla

2009-06-15T20:05:00.005+01:00

Bi, ampak ne bom.
Škoda mojega časa za idiote tega sveta.

Resnica o resnici

2009-06-13T10:19:00.038+01:00

Vztrajati pri trditvi, da hočete resnico, ni ravno modro početje. Sploh veste, kaj resnica v resnici je? Ste prepričani, da gre res le za dejstvo, objektivno oceno oziroma brezosebno podano mnenje? Kako je lahko nekaj, o čemer imamo mnenje, sploh brezosebno? In kako je lahko posameznikova lastna ocena sploh objektivna? Ideja o takšni resnici je popoln absurd in bedarija, kateri se posmehujejo še dadaisti, ki si sicer trudijo osmisliti vsak nesmisel. Torej, zakaj še vedno vztrajate?

Bodimo (kako paradoksalno) iskreni, v resnici si resnice sploh ne želite, zato z željo po njej nikar ne gnjavite tistih, ki so vam jo pripravljeni izreči.
Bolelo bo in...

...roko na srce, ne bo vam všeč.

Stanje samostojnega

2009-06-10T14:03:00.015+01:00

Samostojnost povezujem s posebnim prizorom. Vedno jo vidim kot majhno sobo, prijetno domačo in udobno. V njej je postelja, na kateri leži skrbno pospravljena sveža posteljnina, bel predalnik, miza, ob kateri stoji stol in nad njim polica polna knjig. V kotu pri vratih vidim grelnik vode. Sodoben, vpadljiv.

Včasih v sobi ni pohištva, spet drugič je postelja večja. Le dvoje se vedno nariše. Polica s knjigami in grelec za vodo. Moj vir udobja in spokojne domačnosti. Samostojnosti.

My Devotion

2009-06-08T16:37:00.000+01:00

Rekli so:

2009-06-05T15:33:00.005+01:00

Če se v zgodbi pojavi revolver, potem je nujno, da se bo z njim tudi ustrelilo.

- Anton Čehov

Drobnarije

2009-06-04T15:55:00.008+01:00

Danes sem sedla za tipkovnico z občutkom, da bo nekaj nastalo. Nekaj res dobrega.
A je spet ostalo le pri osnutku.
Zadnje čase se mi vse prepogostokrat zgodi, da me besede začnejo dušiti, omejevati, ovirati, da postanejo preokorne in čisto preveč enostavne za spoznanja, katera si želim deliti z vami.

My Perfect Friday

2009-05-30T18:08:00.006+01:00

Kaj je težje od najtežjega?

2009-05-27T15:41:00.003+01:00

Izpit.

Uradno izmučena in naveličana. Počasi bo dovolj.
Naslov diplome bi, prosim?!

Dobrodošli na planetu eManijapikakom!

2009-05-20T15:47:00.016+01:00

Pošta, obvestilo, komentar, dregljaj!
Stojim na varni razdalji, lučaj stran od dosega gravitacije tega planeta. Čisto nič me ne vleče v njegov povej-vsem-vse vrtinec. Brskanje po mreži in branje tuje veleumnosti sta tako prej izjemi kot pravilo. V primerjavi s povprečjem celo tako zelo redki, da bi ju lahko označili za nekakšen negativni produkt moje oddaljenosti od norije tega planeta.
Kljub temu me kdaj pa kdaj zanese naokoli in vedno kadar me, mi je pošteno žal. Nikoli namreč ne opazim napredka in sprememb. Predvsem pri tistih ne, ki so zanič, in pri tistih, ki so nepremišljeno pametni. Še vedno klobasajo iste neumnosti. Zdaj to počnejo še z večjim pompom in še pogosteje, saj je nenapisano pravilo bloganja zamenjala aplikacija ponudnika kretenistične stvaritve "Knjiga obrazov", ki ponuja časovno in količinsko neomejeno število primitivnih objav.
Kdo na tem ljubem svetu želi slediti banalnostim vašega vsakdana? Kdo, vas vprašam?
Jejte, spite, kuhajte in se po riti praskajte, toda nikar prek spleta!

Krik? Krak!

2009-05-18T20:13:00.007+01:00

V strahu pred junijskim viharjem, ki vem, da bo spet prinesel eksistencialno krizo, se zatekam med vrstice svoje najljubše proze. Pozabila sem, kako dobro zvenijo nekoč davno že prebrani odstavki...
Edwidge Danticat.
Kruto, čutno, lirično!

Priporočam.

Smisel nesmisla

2009-05-16T14:40:00.004+01:00

Življenje je zmožnost, da dvigneš roko, si z njo potegneš pod tilnikom, se iz užitka pretegneš, vstaneš in hodiš brez cilja, opazuješ ljudi, ki hodijo mimo, se ustaviš, bereš časopis ali samo obstojiš pred oknom, ker nimaš kaj početi in ker je prijetno, da nimaš kaj početi.

Jutranja

2009-05-08T13:18:00.012+01:00

Zgodnje vstajanje ni ravno moja vrlina. Prav tako je ni na mojem seznamu 'Želim si:'. Pač nisem človek, ki ne bi mogel zjutraj še malo poležati, pa tudi letnica rojstva me (še) ne priganja k razmišljanju, da je treba zgodaj vstat, če hočeš imeti kaj od dneva. Vprašajte čez deset let, če ima jutro razen srkanja čaja in opazovanja prebujanja mesta, še kakšno dobro lastnost. Trenutno sta razloga za zgodnjo budnico samo ta, ki pa nista zanemarljiva.
Če sem pri volji, vstanem zgodaj. Zelo zgodaj. Še ravno pravi čas, da ujamem prve luči v stavbi nasproti, zehanje ljudi na poti v kuhinjo, pripravo jutranjih zvarkov, zasanjano zibanje v toplih jutranjih plaščih in podrsavanje s copati proti kopalnici. Opazujem kako svet počasi leze iz popka v cvet in si ob srkanju svojega najljubšega jutranjega čaja vedno znova pustim spoznati, da je življenje le zmnožek neskončnega števila smrti.

2009-05-05T09:36:00.000+01:00

Let plačan, losos v pečici.
Jebeš ostalo!

Pasje radosti

2009-05-03T09:34:00.000+01:00

Odločitve, odločitve

2009-05-02T12:12:00.014+01:00

Lep kupček se mi je naredil. Najraje bi zgrabila pri vrhu, si bukle stlačila v nahrbtnik in odletela tja. Stran od vsega sranja in navlake, morda kar za vedno. Morda!
Takole stremeč v svoje sanje se sprašujem, kaj na tem ljubem svetu mi preprečuje pograbiti in odditi? Zakaj bom kljub vsemu (spet) začela pri dnu in nato nadaljevala proti sredini, zakaj?

Sobotna misel dneva

2009-04-25T14:45:00.001+01:00

Hindujci ne jedo krav.
Anglikanci jedo govedino ob nedeljah.
Nekoga greh je drugega pečenka.

Rekli so:

2009-04-24T12:41:00.002+01:00

Kadar se v svetu pojavi pravi genij, se ga spozna po posebnosti: vsi bedaki se dvignejo proti njemu.

- Élie Fréron

Naslada

2009-04-17T14:55:00.012+01:00

Občudovati, v zvezde kovati, biti prevzet, očaran, začaran, vzpenjati se v nebeške višave in iz njih hribov piti med in mleko...
Ona in njeni valoviti lasje. Kako noro diši njen vrat, ko grem z nosom tja za ušesa!
Oh...
Pojdi!

Najlepših stvari nočem zares imeti, kajti ko jih imam, vem, da ne bodo za vedno.

So.

2009-04-14T10:30:00.009+01:00

Če umre naš življenjski partner, vdovimo.
Če izgubimo starše, postanemo sirote.
Toda kaj smo, če v grob položimo lastnega otroka?

So stvari, o katerih si ne upamo razmišljati, za katere ne obstajajo niti besede. So.

My Easter

2009-04-12T15:31:00.002+01:00

NAJbo!

2009-04-08T18:45:00.005+01:00

Spet mi je uspelo zaiti v tisto malo črno luknjo, ki v nič vleče vse moje želje in načrte.
Mi bo kdo že ponudil roko in me potegnil ven?
Meta povej, a bo?

My Early Spring Break

2009-04-06T19:25:00.018+01:00

Rekli so:

2009-03-30T20:25:00.006+01:00

Ne posnemajte ničesar in nikogar;
lev, ki posnema leva, postane opica.

- Victor Hugo

Revščina

2009-03-23T16:22:00.005+01:00

Pri desetem poizkusu sem nehala šteti. Zagotovo se je brezciljno razmišljanje ob praznem ekranu ponovilo več kot dvajsetkrat. O revščini je pač težko pisati.
Vem, da nekateri želijo prebrati, da je to zato, ker nimam pojma kako je, ko gre iz rok v usta (ali pa še do tja ne). Želja izpolnjena. Gremo zdaj lahko naprej?
Takole kakšno reči in med somišljeniki malo pomodrovati gre še precej zlahka, toda pisati… Kdo si (razen neumnih) sploh še želi prostih spisov s klišejsko površinskimi vzdihi in zavedanji o krutosti sveta?
Želela sem vtisniti besede z druge strani, besede, ki jih do zdaj še nismo brali, pa me je vedno znova zaneslo nazaj k obupno zarukanemu dejstvu, k stereotipu, da je revščina dobrina, ki se je moramo sramovati. Kdaj, če sploh, bomo šli čez te zahojene planke?

Viktor

2009-03-15T15:57:00.004+01:00

Ne razumem ljudi, ki si v Sloveniji želijo biti slavni.
Res blazen izziv, blazen napor.
Blazen deja vu!

Strokovnjaki za družbene vede

2009-03-13T11:49:00.003+01:00

Odgovarjajo lahko na vse in za vse porabijo dvakrat preveč besed. Za njih kratki prosti stavki ne obstajajo. Pač tipično za vse doktorje in magistre ter učene gospode. Več ko je besed, več ko je tujk, več ko je podredij, bolj kredibilni so. Vse drugo je za njih banalizacija in poenostavljanje zapletene makroekonomske realnosti.
In kaj govorijo? Ponavljajo eno in isto mantro: liberalni kapitalizem je... (BRUH!)