Potep

Mja, v mesto grem vedno le z namenom; in ko pet čez peto pedaliram proti Viču na jogo, se ustavim še na Čopovi, da kupim darilo za brata. Ker pa se trgovci nikoli ne znajo zmigat, mi ostane še pet minut časa, da pridem do Bobenčkove, zato si zabrundam nekaj kletvic, odpeljem kolo do Zvezde, si kupim sladoled in se razkomotim na klopci na Prešercu ter uživam ob pogledu na postavljena umetniška dela in priprave na ustvarjanje s slikarskimi stojali.


Ja, bilo je super. Z jogo ali brez joge, z namenom ali brez le-tega.