Ampak ne. Bilo bi preveč enostavno.
Tega ne znam. Znam kljubovati in komplicirati.
In (danes) mi ni žal, da znam prav to.
Kajti včerajšnji večer je bil poln čudovite topline in takšnega v Ljubljani zagotovo nikoli ne bo.
Neprecenljivo druženje z bratcem (ki je kar naenkrat postal brat! - od kdaj leta tečejo tako hitro?!) ob gori kokic in najini najljubši seriji ne zamenjam niti za najboljše užitke v dvoje!
10 komentarjev:
Al je bil tut včeri lep dan v prestolnici. Smo ga preživeli kar kakovostno. :)
dan že.. govorim o večeru!
Na pa si se mi vsedla na jezik. :)
Tista toplina je kvazi. Če prideš izpod vročega tuša, te čez nekaj časa grozno zazebe. Mam prav?
toplina familije ni kvazi, saj pri nas ne. če pa govoriš o toplini, ki jo pod odejo ustvariš v dvoje, potem imaš pa prav ja. mine. takoj, ko se vstane in gre domov.
Ne ne, toplina familije je večna (naj bi bla)!
Pod odejo je pa sam vročica, k te lahko mal odpelje.
Daš (se) vse (vsa), nazaj ne dobiš - še hujš: daš vse, pa nočjo vzet. Fuck'em.
PS: MB?
Pripis mi ni čisto jasen.
Še kakšen namig bi, prosim. :)
saj ve ... :)
kdo ve kaj? :)
mislim si že.. hočem pa bit prepričana.
nočem si narobe interpretirat tvoje identitete in sporočila.
Ne, saj se zares ne poznava ... Občudujem ženske s karakterjem (meni ga včasih zmanjka) ;)
Objavite komentar