Ura še devet ni ( natančneje 8:33 kaže ) pa me je že vrglo na rit.
Ubistvu sem tokrat šokirala kar sama sebe!
Madona...
Pokonci sem se spravila že ob šestih, da bi ja brez hitenja prišla ob uri na kolokvij, potem pa čakam pred B3 kot kak bebček. Seveda nikjer nikogar.
In ker sem pač človek, ki je vedno neomajno prepričan, da ima prav, se brez pomisleka odpravim do asistentovega kabineta, kjer ( kot da do zdaj že ni bilo dovolj indicev ) na veliko pričnem zasliševat njegovo pomočnico, zakaj Bavdka še ni.
Po nekaj minutah - bolj konfuznega prigovarjanja kot pogovora - me ta le prepriča v ponovno preverjanje informacije na spletu.
No, in zdaj sem tu. V računalnici.
Čudim se sama sebi in bebavosti celotne situacije. Kolokvij je napovedan za 13. marec!
Neverjetno...
Očitno se lahko zgodi tudi meni.
In kdo je kriv za tale kaos v moji buči?
Jaz že ne!
2 komentarja:
wasn't me! :)
Prinašaš veter pa dobro veš, da mi ta meša misli! :)
Objavite komentar