Včasih tudi dvakrat, kar tako, za vsak slučaj.
Najraje posedam s tistimi, s katerimi lahko delim tišino. Ko molčiš in se ne počutiš nelagodno. Pogovor brez melodramičnih besed, med katerim bereš misli. Z njimi.
In z glasbo v ozadju.
sreda, 7. maj 2008
O Njih..
Ljubim njihove poglede izza vijug dima, zazrte skozi okno, in čudno vdanost, s katero otresejo cigaretni ogorek v pepelnik.
Včasih tudi dvakrat, kar tako, za vsak slučaj.
Najraje posedam s tistimi, s katerimi lahko delim tišino. Ko molčiš in se ne počutiš nelagodno. Pogovor brez melodramičnih besed, med katerim bereš misli. Z njimi.
In z glasbo v ozadju.
Včasih tudi dvakrat, kar tako, za vsak slučaj.
Najraje posedam s tistimi, s katerimi lahko delim tišino. Ko molčiš in se ne počutiš nelagodno. Pogovor brez melodramičnih besed, med katerim bereš misli. Z njimi.
In z glasbo v ozadju.
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
2 komentarja:
Se strinjam popolnoma. Je treba znat tud tišino furat.
Over and Out!
Ja, zakaj ogorek vedno otresejo dvakrat? :)
Objavite komentar