Naokoli hodim z groteskno veselim nasmeškom.
S takšnim, ki ga mimoidoči ne razumejo in s takšnim, ki ga mnogi zavidajo.
V njem uživajo le tisti, ki vedo.
Maj je.
Dež hladi brneči procesor in miri vsega hudega obetajoč junij.
Zadaj ljudje, ki ne privoščijo in mi s tem dajejo neizmerno moč; spredaj nešteto novih src, ki jih želim spoznati; ob meni..
Ob meni pa le najboljše praline, s katerimi delim najlepše trenutke. Zlata zbirka vseh, ki stopajo, mislijo in čutijo skupaj z mano.
In nasmeh, ki ga nosim, se temu skrbnemu izboru resnično poda.
3 komentarji:
ok ...prvo kot prvo, dvomim da dežuje zdele. drugo kot drugo, mi je fajn, ker si ta člank napisala kot kaže nedavno, ker je četrtek 22. 5. šele eno uro in 57min. drgač pa, mislm da bi ti en per rabla ...toj zmer uredu, usaj men - no, sam tretje kot tretje, a si bla kej na majskih igrah?
Čas ni omejen na tukaj in zdaj, kot očitno misliš ti. Morda se ti prav zato zdi čas objave tako fascinanten.
Pivopivec nisem, si pa privoščim vse, kar mi paše, ne delaj si skrbi s tem. Liga prvakov pa me je nekako odvrnila od letošnjih deževnih majskih iger.
Enkratna primerjava.
Ne poznam te, a te v napisanem res čutim!!
Keep on comin'
LP
Objavite komentar