Presežek

Spet me je prijela ena tistih norih obsesij.
Več kot očitno je, da delujem po PrideZagrabiMine principu in da je hipna obsedenost moj najljubši futer.
Je že res, da ni poletja brez (vsaj ene) osupljive knjige, filma in neskončno dobre glasbe, ampak..

Tokrat je doza dvojna.

Ker za prvo malo obsedenost ve tako rekoč že cel svet, je ne bom (spet) omenila. Danes ne. Morda jutri, če pride pošta.

Bi pa malo o drugi, čisto novi.
Popadla me je prava volčja lakota in.. khm.. po novem sem res velik filmski navdušenec. Že lep čas namreč hlastam po filmskih klasikah in umetnijah vseh zvrsti, da malo pomirim nemirnega duha.
Pa mi še ni uspelo.
Zato sem se spravila še v kino, da vidim kakšno kozlanje dela - zadnje čase na ultrapop naravnana - holivudska produkcija.
Ker se je (po srečnem naključju) v eni izmed dvoran špecerijskega kinogiganta pokvarila klima, sem pod precejšnjo prisilo in predvsem z veliko nerganja pristala na ogled Viteza teme.

Kljub temu, da nisem videla niti enega od NeVemKolikoŽe posnetih delov, da ne maram fantastike, še manj stripovske superjunake ter fejk akcije v stilu misije nemogoče, sem iz kinodvorane prišla zevajoč. Še vedno sem..
precej paf!

V praksi se namreč izredno redko zgodi, da so med največjimi zaslužkarji tudi najkvalitetnejši filmi! In The Dark Knight je prav ta izjema. Je, za moj po novem precej priostren filmski okus, briljanten izdelek in ne zgolj tipični holivudski poletni pop-corn blockbuster. Prav zato sem..
precej paf!

TT: Še eno rundo!

Nič nenavadnega ni, da se veljaki - z že tako prepolnimi žepi - cufajo za denar oziroma delnice, ki si jih nato (zaradi gužve v sefu) malomarno tlačijo kar za štumfe in spodnje gate. Vse skupaj zelo spominja na tisto komoro iz oddaj tipa Podarim-Dobim, v kateri se, medtem ko veter premetava zelence, izbrani na vse pretege trudijo čim hitreje nagrabiti čim več.
Dandanes je nenavaden le način, s katerim si veleriti kupčkajo zlato, saj močno presega princip Čarobne kabine. Gonja za žlahtnim se je namreč sprevrgla v veliki vladni šov in futranje publicizma, naključno hlastanje po bankovcih pa je zamenjal skrbno premišljen način, ki ni nič drugega kot nesramno dobra reklama za zeleno flaško, ovita v tako imenovano protitajkunizacijo. Predrzno domiselna poteza iznajdljivih, ki končno dokazuje (sicer modrim že dolgo znano dejstvo), da pivo ni le sredstvo za pribijanje, ampak tudi nadvse uporabno družbeno orodje, podobno grabljicam, s katerim si zviti na kup vztrajno grabijo zlato listje.
In to še ni vse! Pivce predstavlja še izredno priročen izgovor za vsakdanjo rabo, razlog za večerno druženje pri Jožici, odgovor na vprašanje zakaj je nogomet tako gledljiv in tudi super uporabno vabilo, s katerim ga lahko vedno znova brezskrbno povabim k sebi..
..na eno rundo, kateri po ustaljeni navadi sledi vsaj še ena.

Ujetega ptiča tožba

Čas Gregorčiča in njegove velike poezije je za vedno ujet v zaprašene knjige Sveta književnosti, toda ideja, ki se v kosmih kotali iz enega v drug vogal že dolgo nepospravljene sobe, ostaja.

Svoboda je ideja družbe o tako pristnem stanju človeške zavesti, da zaradi nje ta dojema svet z (predvsem) dolžnostmi in pravicami kot samoumevnega, najboljšega in pravega.
Svoboda je zamisel o raju, v katerem se nihče ne počuti fizično in psihično omejenega.
Je nadvse zabavna teoretična teza, ki si jo srce družbe mukoma trudi spravit v prakso.
V obdobju političnih obračunov jim (priznajmo si) to nekako tudi uspeva. Od tod potem volitve, na katerih lahko izrazimo svojo lastno SVOBODNO voljo, želje, potrebe in blablabla..
Ves ta bulšit je naša svoboda, ki pa je v resnici tako grdo, na debelo in veliko omejena, da se človek, ki miselno uspe prestopit okvir te omejenosti, zgrozi in še lep čas ne pride k sebi.
Če sploh kdaj.

Tako blazno svobodni smo, ane?
Oviti v svoj absurdno majhen kalup si domišljamo in celo doživljamo svobodo!

Tragikomično..
..nesvobodni, a brez želje po svobodi zgolj zaradi neutemeljene prepričanosti, da jo imamo.

Motor družbe pa se nam pri tem posmehuje..
Matrica!

ODA

Nista me postavila na oder in rekla: " Znajdi se! "
Nista napisala abecede in mi rekla: " Uči se! "
Nista me poslala v cerkev in rekla: " Veruj! "
In nista mi našla partnerja ter rekla: " Ljubi! "

Nikoli me nista v nič porinila in nikdar mi nista ničesar vsilila.
Pa zaradi teh nikoli, nikdar in ničesar nikakor nista bila pasivna.

Ljubila sta me, verjela vame in lovila moje ravnotežje, ko sem se učila hoditi po odru.

Pa saj nikoli nista prenehala.
Še vedno sta vse to, kar potrebujem.
In hvaležna sem jima. Vedno. Vseskozi.


To je ODA njima, ki nista superjunaka;
sta veliko več..

..sta moja mami in moj oči.

Času čas

Ne dolgo tega mi je bilo rečeno: " Daj ne govori, vidva se bota vedno znala dol dat. "
In zdaj razmišljam, če sem tudi sama tako prokleto človeška. Na trenutke in situacije tako banalno vsakdanja..
..nekaterih stvari preprosto ne morem zaključit.

+ premor +

Ne, ni stvar v tem, da ne morem. NOČEM!
Tako fakin paše in tako hudo me zabava, da ni potrebe po pisanju epiloga, čeprav ves ta cirkus traja že leto dni.
In?

Tudi na moji delavni tabli je nekaj osnutkov, nedokončanih misli, resnih vsebin..
Pa kaj?

Vse ob svojem času.

Rekli so:

Ne mislim na bridkost, temveč na lepoto, ki je še ostala.

- Anne Frank

Popolno

Ne iščem popolne ljubezni, ta ne obstaja. *
Obstajajo le zdravi, naravni kompromisi, ki naredijo ljubezen (kakršnokoli že) lepo.

Kompromisi so okej.
Vse dokler te odrekanja, ki jih prinašajo s seboj, osrečujejo.
Toda ko občutiš utesnjenost in ko začneš prikrivati lastna hotenja ter vzgibe, je čas, da spakiraš kufre in greš.
Za nekom, ki VE kaj kompromisi so. Za mano.

* Nisem obupana in ne razočarana. Sem le realist in zato vanjo stežka verjamem.

Pomembno sporočilo

Vroče mi je in neprespane noči so na veliko prišle za mano.
Hujše od mačka!

Ne morem - oziroma, če smo iskreni - nočem razmišljat.
Sem na rehabilitaciji. Od današnjega 4. julija dalje si šopam le še dobro glasbo.

Ob tejle elektronski pošti pa sem se tako ali tako skoraj v hlače.

Hi everyone, it feels good to have hit the road again, this time playing at some great festivals in many of my favourite parts of the world. It's been quite a while since we last played an outdoor show, nearly two years i think. We've been rehearsing tracks and as ever, we probably won't know until 10 minutes before we go on stage what we'll play, so there may be some surprises in store. Hope you all have a good time if you're going to the shows and we hope to see you there.

Jay x

Obliž

Kot ranjena žival si ližem rane.
Ah ne.. čustva so tokrat na pravem mestu! Žulji so tisti, ki krvavijo.
Ampak nič ne boli.
Še več, v užitek mi je,
ker vem,
da trdo delo vedno obrodi sadove * .


* in da alkohol razkuži še tako nemarne rane!