Šla sva čez vse, jaz in moj radio. Čez začetno evforično navdušenost, nujnost in nenadomestljivost, čez prve spore, nesoglasija, kratki premor (ki je prinesel več kot vzel) in skozi pravo ljubezen, ki mu je nato sledila, nabita z vdanostjo in polnostjo vse tja do končne rahle apatičnosti in poroga, ki je vpil po razdoru, a sem ga preslišala (navezanost je pač navezanost, jebiga).
Pa me je odrezal on. Z besedami, ki jih zaradi bojazni (ponovne) užaljenosti ne bom citirala.
Razšla sva se!
Kakšno olajšanje!
Seveda ga bo kmalu nadomestil hud šok, toda .. hej!
Najpomembnejše je spoznanje, da se ponujena priložnost nikoli ne izkoristi sama.
Vse je na meni. Od nekdaj.
In prav je tako.
Foto: Blaž Šunta
Ni komentarjev:
Objavite komentar