Ovohavanje

Psi si ovohavajo zadnjike (kako je z ostalimi živalmi res ne vem), ljudje pa tega ne počnemo, ker je to bljek in fuj in nekulturno in blablabla. Ljudje raje lezemo v rit.
To početje (neprimerno slabše od ovohavanja) je ne le sprejemljivo, ampak tudi zaželjeno. Anala in slinjenje okoli one odprtine je nekaterim celo tako zelo pri srcu, da jo zahtevajo oziroma (bolje rečeno) nujno potrebujejo. Sodeč po njihovih izjavah in obnašanju jim ta dviguje ego in jim omogoča imeniten pogled proti tlom - k majhnim in nepomembnim. In ker se v igri dvojic vedno igra po pravilu podrejanja, veliki živini nasproti stoji (ali bolje rečeno pri riti kleči) slinasti bebček, ki s prekomerno izraženo željo po lazenju v danko (s čimerkoli pač že) poleg gnusa vzbuja pomilovanje in posmeh pri tistih, ki jim analna dejavnost nič kaj ne diši. Ne hvala, raje sem pes in ovohavam sogovornike (kjerkoli pač že).
In to ni vulgarizem, to je stanje današnje družbe.