Kot v jutru.
Zbudim se v pravi sobi, ampak pohištvo... Nekaj je narobe z njim. Ne stoji tam, kjer bi moralo. Tako tuje, a vendar moje.
Še vedno sem v pravi sobi, samo... Preuredil je stvari, v koš vrgel kramo, v predale pospravil obleke, skozi okno spustil jutranje sonce in prostor dopolnil s svojo prisotnostjo. Tako tuje, toda moje.
Hočem nov red, a ne takšnega. Odslovim ga in pokličem prejšnjega, da stvari postavi nazaj na svoje staro mesto.
Kot že tolikokrat do zdaj.
4 komentarji:
WTF? what? ne štekam! vedno bolj si filozofska..! nekj podobnega, kot spodj ritni članek. brez repa in glave.
Ampak res, totalno brez repa in glave! Dej Vanja, napiši kaj bolj preprostega, da bodo tepci razumeli, sej je to ja Skrivni dnevnik! namenjen množicam...
Delam na tem Sild, da bo javnost potešena. Itak!
"Fino je, če nisi butast."
Meni je pa tale objava svetovna! Sploh nisem brala tebe, brala sem sebe!
>Iva
Objavite komentar