Piškotka bi...

Danes sem (kot je pri nas v navadi) stala v obupno dolgi vrsti (manj imamo, več kupujemo). Če ne bi bilo nujno, bi vse spustila in odšla. Ko se človeku ne mudi, še gre, ampak v naglici, z mlekom in žvečilkami med polnimi vozički (artiklov in tečnih otrok) pa zelo težko. Močno mi je pritiskalo na živec. Če se mala tečnoba pred mano ne bi začela dreti, bi celo zdržala. Zagnala je cel cirkus. Brez piškotkov pa že ne gre domov. A bu bu. Najhuje je bilo, da se ji mami ni pustila. Izpad sem uspela poslušati deset minut, potem pa mi je ušlo.
" Daj kupi ji že te proklete kekse! "
In čisto (res čisto) pri blagajni ji jih tudi je.

Če jokaš, dobiš piškot. Če jokaš dovolj močno, dobiš dva. Toda le, ko zares odrasteš, si lahko privoščiš celo škatlo.