Mnenja drugih, katerim pritrdilno pokimavam, NIKOLI ne vpletam v svoje pisanje. Zakaj bi stvari, povedane več kot odlično, preoblekla in jih prodala kot svoje? Zato (izjemoma brez dovoljenja avtorja in brez njegovega podpisa) v svoj dnevnik lepim grobo popravljeno* pisanje duše dvojčice.
...in pomisliš kako bedni smo ljubljanski/slovenski študentje. Nemo gledamo. A so nam povišal bone, včeraj je za 67% upadla ponudba študentski del,... Ampak nas boli kurac, pač rečemo si tako je, kaj čmo, recesija kot prav'jo na POPu (posluši dnevnik, po mojem rečejo besedo recesija ma majku 7krat na oddajo, štej - prav pesimistično). Mislim, da naša generacija ni glih rebelde, ki bi šla sredi zime pod Franceta z iluzijo, da lahko spremeni svet.
Ampak oni so vsaj poskusl', mi pa pridemo in plačamo, potem pa jokamo kot tukaj jst.
Kaj čmo ne, če je pa recesija, al' kako.
* Slovnično, ne vsebinsko. Zgolj in samo zaradi lažjega branja.
4 komentarji:
Deloma se strinjam (glede upora in to).
Ampak cemu jamranje? Mislim gostilniska hrana je itak poden, tam kjer se NE da jesti na bone je raj. In, in ko zaprejo kaksno taksno restavracijo ali kmecki turizem mi poka srce...Tako da se mi prav sladko jebe za tele podrazitve...
Imaš nos za dober futer, zato bi lahko vedel za par restavracij, kjer ne strežejo pomij...
Jamranje pa je (vsaj pri meni) povezano z nesposobnostjo ljudi na ŠOUvu, ki očitno niso uspeli pomislit, da bi gostincem postavili zgornjo mejo cene bonov.
Se popolnoma strinjam s teboj Vanja, da bi blo nujno, da bi postavili gostincem zgornje meje cen bonov. Ampak zdaj, ko se jest na bone skorajda ne splača več, se bo mogoče kdo vsaj naučil kaj tudi sam skuhat. Res je, da ti vzame malo več časa in (vsaj do nedavnega) tudi denarja, je pa to, da veš kaj ješ in na kakšen način je to pripravljeno neprecenljivo. Vsaj zame. Pa tudi tako opevane "študentske testenine" so po moje malo pretiravanje. Ogromno je zdrave hrane, ki jo lahko pripraviš hitro in okusno, res pa je, da potrebuješ malo več volje, kot če v gostilni odpreš jedilni list in naročiš. Tako da boni-ne hvala.
Še pivo na bone, kaj pa... :))
Zmišluvaje.
Kakšen jajčevec na olivnem olju popečen, pečen paradižnik s sirom al pa malo osliča. Primer samo...
Sej ni treba kupit vseh bonov. Jih pač kupiš 10, 7, 3 nobenega, po želji.
Da bi se pa vsak dan nažiral do sitega in še čez v eksotičnih restavracijah, pa še zvečer v Maca.... hm... Jebeš tak študentski život in še jamrate. Sam vem, da se da tudi s 50 evri na mesec za futr preživet. S tem, da ti doma ne dajo polne vreče fasunge vsak teden.
Skuta za zajtrk, kaka ribica popoldne ali pečena zelenjavica. Tistih nekaj beljakovin, aminokislin, kej ogljiovih hidratov (ne preveč :)) ), pa že napraskaš.
Pozz
Objavite komentar