S strahom pričakujem tisti noro posebni občutek, ki me včasih spreleti. Tako neviden, a vseeno iskrivo žareč, jasen in določljiv. Tako izmuzljiv, kljub temu, da premika, odpira in jasni pogled.

Oh! Spoznanja!

Bojim se jih, saj se ob njih vedno znova zavem, da jih čutim, a ne razumem, da je tokrat morda zadnjič in da mi tako nikoli ne bo dano spoznati.