JAZZY KITCHEN

četrtek, 26. februar 2009

Saj veš...

...kako je, ko pogrešaš tisti prokleto puhast občutek bližine...

...kako je, ko lahko le čakaš...

...kako je, ko si hipne obsesije, ki te drži, ne moreš kar naročiti, kupiti ali si je brizgniti v žilo takrat, ko ti najbolj paše, ko jo krvavo potrebuješ, ko jo noro pogrešaš...

ponedeljek, 23. februar 2009

Panika II



Z zrakom nekaj ni v redu, pregost je, skoraj trden.
Z roko hlastnem po njem, hočem ga zdrobiti na manjše delce in si jih stlačiti v sapnik!


petek, 20. februar 2009

Kaj smo?

Ko misliš, da se ti res ne more več zgoditi, da si doživel in videl že vse oblike, da veš za kaj gre, pride odnos, ki ga nikoli nisi imel in ki si ga nikoli nisi želel.
Težko je reči kaj smo. Nekakšni blazno dobri prijatelji že ne. Ne vem imena njunih staršev, ljubic, frendov, mačk in psov. Ne poznam njune življenjske zgodbe, tudi njunega domačega naslova ne. Ubistvu vem zelo malo, a hkrati vse, kar me resnično zanima.
Tudi ljubimci nismo, čeprav si delimo iskrene poljube, goreče objeme in odejo v postelji. Čeprav skupaj spimo vsaj eno noč v tednu in kljub temu, da se noro čutimo. Nismo intimni, smo več kot to. Prišli smo si tako blizu, da si gledamo v duše in se drug drugega dotikamo bolj, kot bi se kdarkoli lahko drug drugega dotaknila moški in ženska. Vase vsrkavamo mehkobo bližine in neopisljivost občutkov.
Omamno je. Skupaj smo anti depresiv za naša subtilna srca.

sreda, 18. februar 2009

My Winter

Bil je.

Premor. In blazno je pasal.
Ne vem, zakaj je bil potreben. Ne vem, kaj je doprinesel.
Preprosto bil je.
Tako pride, združitev idealov in stvarnosti.
Bomo videli...

ponedeljek, 16. februar 2009

Rekli so:


Most people are other people. Their thoughts are someone else's opinions, their lives a mimicry, their passions a quotation.


- Oscar Wilde

torek, 3. februar 2009

REZ

Današnja bolna obsedenost z videzom, lepoto in mladostjo. Življenje drvi v zmeraj večjo površnost in plehkost, v poenostavljen svet, kjer je vse manj prostora za čustva, stremljenje k istim idealom pa vodi tudi v izgubo identitete. Zategnjenost in vsesplošna odrevenelost mi lepo legata na dušo. Dejstvo, da se vsi stekajo v isti odtok, me tolaži in pomirja, saj končno nastaja praznina za nas, ljudi z dušo in jajci, ki gnusnim produktom ozkoglede družbe veselo vpijemo: " Jebite se! "


nedelja, 1. februar 2009