Minus je del ravnovesja, vseeno pa ni opravičilo za neprestano samopomilovanje, melanholijo, depresijo, nesrečo...
Izvir čistega minusa je vsekakor bolano stanje, ki ga je (tako kot vsako bolezen) treba zdravit. Tu ni debate.
Ampak na svetu pri zdravi pameti funkcionirajo tudi ljudje, ki se zavestno silijo v stanje brezupa, s katerim se potem tudi precej uspešno hranijo. Poznam nekaj takšnih. Osebno, celo zelo dobro.
Njihov obstoj je mogoč le skozi lastno trpljenje. Ne, to niso pesimisti, to so nesrečniki, ki v svojem (z zornega kota normalnega človeka srečnem) življenju nikoli ne bodo mogli biti srečni, ker tega preprosto ne znajo oziroma si tega ne dovolijo.
Je sreča grešna?
4 komentarji:
če se hranijo s svojo lastno nesrečo in jim to uspeva oz. ustreza (njihov trenutni obstoj to dokazuje)a ni potem sreča kot diametralno nasprotje za njih "nesreča" in če je temu tako, zakaj bi morali stremeti k konvencionalnem pojmovanju sreče?
if it aint broke don't fix it!!!!
Vanja zelo zelo dober blog imaš. Vse pohvale;). Lp
Mah ... dej ma sreča sploh ne obstaja.
III.! Vse bi bilo lepo in prav, če ti ljudje ob svojem patetičnem vzdihovanju potem ne bi hrepeneli po SREČI - tisti konvencionalni.
eva! Hvala, godi. ;)
luka! Sto oči, sto pogledov (in resnic).
Objavite komentar