Med - zadnje dni bolj redkimi - trenutki pozabe, sem se na žgočem soncu poigravala z mislijo o tem, s čim vse si lahko posameznik pričara duhovno sitost, blaženost.
Nisem razmišljala o materialnih bedarijah, ki veliki večini plehkih ljudi pomenijo eno in edino zadovoljstvo. Te sem namenoma preskočila, saj je za ženske, ki ob namakanju nogic v njegov bazen doživijo vrhunec svojega bivanja, res škoda zgubljati čas. Ne bi.
Bi pa o situacijah, ki obudijo kompleksna občutja in jih doživljamo kot srečo.
Veliko jih je in nenadne so, a so hkrati prav zaradi svoje nepredvidljivosti čudovite, saj šele v njih ugotoviš, kako malo je potrebno, da si srečen in šele v njih dejansko sprevidiš, da se ne poznaš dobro.
Po nečloveškem naporu, ko si fizično popolnoma sesut, se vseeno počutiš neopisljivo dobro, polno, živo.
Po petju na ves glas in iz srca, se ti smeji, čutiš zadoščenost.
Po osupljivem rezultatu, ki je odraz tvoje požrtvovalnosti, vztrajnosti, moči in poguma, se dvigneš visoko in preveva te občutek lahkotnosti.
Lepe življenjske situacije.
Ker pa ima vsak + svoj -, si marsikdo srečo poišče drugje, na zelo drugačen način.
Ah! Bodimo iskreni, vsak si jo.
In hej, da ne boste zgrešili bistva! To še ne pomeni, da stanje popolnosti doživljamo ob trpinčenju ali celo ubijanju drugih, čeprav se tudi takšni najdejo.
Namigujem na občutke, ki potlačijo, potrejo in ponižajo nas same.
Četudi je zdravnik zatrdil, da ničesar ne moreš spremeniti, še vedno vztrajaš ob postelji in se mučiš s solzami ter jezo, pa veš, da s tem ne boš nikomur pomagal. A na nek strahoten način te tvoje trpljenje osvobaja in osrečuje.
Kljub temu, da si bil prevaran, da čutiš bolj kot čuti ljubljeni, se vztrajno vračaš v nezvest objem, ker ljubiš preveč, premočno. Trpiš, a le zato, ker ti bolečina s seboj nosi tudi srečo, zavedanje, da ga imaš ob sebi, čeprav ni čisto tvoj.
Ali pa si v senci. Tvoj trenutek je odvisen od želje drugih, saj si plan B. Odličen plan B, a moraš ostati skrit. Občasno te situacija spravi v nerazumljiv bes, vendar se kmalu pomiriš, saj dobro veš, da ti ta, ne glede na to kako absurdna že je, prinaša občutek premoči, zvitosti, ki teče po tebi kot neizmerna sreča.
Če hočeš biti čisti plus, sam sebi zadosten, si MORAŠ šopati minus.
Ravnovesje.
Vse temelji na tem jebenem ravnovesju.
10 komentarjev:
Super si tole napisala! ;)
mal sm tvoj blog preletel in ne morm verjet kok globokih in introspektivnih misli si sposobna kar je presenetljivo ker v živo tega ne oddajaš- greš v nasproten ekstrem, žal
Žal človek vidi le tisto, kar si želi videt.
Če hočeš nekoga resnično spoznat, mu moraš dat priložnost, da ti napisana dejstva lahko tudi pove in pokaže.
Sicer pa, hvala za mnenje.
žal se moram strinjati z III.
kako si drznete sodit o cloveku, ki ga sploh ne poznate?
anonimni zacni se podpisovat!
Pa ja, cel svet temelji na tem jebenem ravnovesju. Tisti (Mr. Sild naprimer), ki skočijo iz ravnovesja, pa so najsrečnejši in kljub temu, da jih mnogo "uravnovešencev" ne razume, si oni šopajo samo plus, bodo že revčki poskrbeli za minus.
Ujeta v ravnovesju, zato še ne razumem, a spoštujem.
Vsekakor pa vsi z zavidljivo globino strmimo v čisti plus. Nekoč, nekoč..
kok sm js samovšečen, mogu sm it pogledat kakšen je odziv na moj komentar. tia- moja sodba temelji in izhaja iz podrobnega preučevanja vanje tekom 4-letnega srednješolskega izobraževanja, sodba je bila izrečena v prid tožeči stranki tj meni. zaradi novih in prej neznanih dejstev sem sedaj sodbo spremenil in razsojam v prid toženi stranki tj. vanji. redko kdo, in to me je pri vanji presenetilo, zna negativno kritiko, čeprav napačno, sprejeti in ne zavzeti obrambnega položaja in z vsemi topovi napasti. vanja en prijateljski nasvet; v interakciji z ljudmi pokaži več "blog vanje" in manj glasne, neverjetno nadležne in občasno vulgarne vanje. jaz svojih mnenj ne skrivam in bi jih večkrat izrazil, če bi jih ljudje okoli mene, dobrohotno pa tudi nasprotno sprejeli, povdarek na sprejeli. vanja mislim da ve kdo je avtor teh vrstic, če pa ne...
Tvoj podpis je nezgrešljiv. :)
Za takšno si me imel zgolj zato, ker me osebno sploh nisi poznal, delila sva si le učno okolje.
Biti neveden in soditi pa nikoli ni okej.
In če me ne pozna nekdo, ki je z mano presedel 4 leta, potem je več kot očitno, da grdo gobezdanje "mimoidočih" nima pomena. Na pamet govoriti je resda najlažje, a tudi neverjetno neumno početje.
Ampak ej, vsak ima svoje mnenje in naj bo tako. Jaz se zaradi napačnih prepričanj drugih nikoli nisem in nikoli ne bom obremenjevala.
Life is too short for that.
*Odgovor je tokrat bolj splošen in ne leti vse nate dragi III. ;)
Let's B real:
no matter how fun it may B - plan B is something deep inside no one really wants to B ...
Etitjud
Objavite komentar