Seciram svoj ego..
..Popolen je, ker sem med tistimi, ki jih mnenje gobezdave ter neizprosno kritične množice prav malo briga. Toda popolnost in trdnost človekovega jaza se (kako ironično) izraža z njegovo lastno nepopolnostjo in tako prepričanje, da me gofljanje sploh ne briga, ne drži ravno. Po lobanji namreč udriha moj superiorni jaz, moj super-ego, ki me sili v razmišljanje o strupenem jezikanju brezveznjakov in mi v betico zabija občutek nesigurnosti.
Sovražim njegovo ropotanje! Tudi listanje po Sigmundu mi ni pomagalo, saj morata tako morala kot občutek krivde obstajati, če želimo na kratko držati id, katerega zahteva so zgolj in samo užitki, za dosego katerih ne izbira poti.
Ne odobravam, hočem popolnost brez morečih občutkov in če je ego res analogen jezdecu in id njegovemu konju, potem ne potrebujem super-ega, ki bi popravljal pot. Naj se konj kdaj pa kdaj odloči sam, bom pač šla čez amoralno kamnit teren, kar je tako ali tako moja največja moralna želja.
Dokler mi ne uspe, pa ostajam soseda, ki za njihov užitek s sebe trga meso.
Oglejte si me, raztrgajte me, privoščite si.. mrhovinarji!
2 komentarja:
hmm, konec mal liči na en refren od leeloo-tov ...
Še nekdo posluša dobro slovensko glasbo!
Ja, res je.
Objavite komentar