Misterij: Vreme

Redke sobote, ki jih preživljam doma doma - s familijo, so v času dnevnika vedno iste. Mati se, ko zaslišijo špico za vreme, zaderejo iz likalnice: " Vanja, daj glej kako bo jutri! " Ker jim je pač treba ustreči, jim vedno odgovorim: " Ja, ja no, sej že gledam. " In prav zares gledam!
Samo kaj, ko je s tem vremenom nekaj hudo narobe. Ne glede na to kako pozorno ga spremljam, na koncu nikoli ne vem kaj zna padat v nedeljo. Tudi drugi dnevi v tednu in ure v dnevu mi povzročajo težave. Če mi uspe ujeti napoved že ob petih, se nanjo nikoli ne osredotočim, ker vem, da bom izčrpno prognozo slišala okoli sedme. To pa potem (po še vedno misterioznem naključju) ponavadi zamudim, zato za rep lovim ono zadnjo, ob enajstih. Pa ne pomaga, pred spanjem še vedno ne vem ali bo jutri za dežnik ali ne. Ona zadnja je namreč odrecitirana s svetlobno hitrostjo, da se človeku zafržmaga že na samem začetku.
Mati me, ko odlikajo vikend žehto, kakopak vprašajo po vremenu in jaz ga povzamem vedno enako: " Hja, tako bo, spremenljivo. Kaj pa vem... "