Rekli so:

Ne posnemajte ničesar in nikogar;
lev, ki posnema leva, postane opica.

- Victor Hugo

Revščina

Pri desetem poizkusu sem nehala šteti. Zagotovo se je brezciljno razmišljanje ob praznem ekranu ponovilo več kot dvajsetkrat. O revščini je pač težko pisati.
Vem, da nekateri želijo prebrati, da je to zato, ker nimam pojma kako je, ko gre iz rok v usta (ali pa še do tja ne). Želja izpolnjena. Gremo zdaj lahko naprej?
Takole kakšno reči in med somišljeniki malo pomodrovati gre še precej zlahka, toda pisati… Kdo si (razen neumnih) sploh še želi prostih spisov s klišejsko površinskimi vzdihi in zavedanji o krutosti sveta?
Želela sem vtisniti besede z druge strani, besede, ki jih do zdaj še nismo brali, pa me je vedno znova zaneslo nazaj k obupno zarukanemu dejstvu, k stereotipu, da je revščina dobrina, ki se je moramo sramovati. Kdaj, če sploh, bomo šli čez te zahojene planke?

Viktor

Ne razumem ljudi, ki si v Sloveniji želijo biti slavni.
Res blazen izziv, blazen napor.
Blazen deja vu!

Strokovnjaki za družbene vede

Odgovarjajo lahko na vse in za vse porabijo dvakrat preveč besed. Za njih kratki prosti stavki ne obstajajo. Pač tipično za vse doktorje in magistre ter učene gospode. Več ko je besed, več ko je tujk, več ko je podredij, bolj kredibilni so. Vse drugo je za njih banalizacija in poenostavljanje zapletene makroekonomske realnosti.
In kaj govorijo? Ponavljajo eno in isto mantro: liberalni kapitalizem je... (BRUH!)

Rekli so:

Veš, glasba brez boga steče vame...

- Gal Gjurin