Toliko besed...Grozno veliko je bilo izrečenega. Čez znosno mero globokih čustev, trepljanj po ramenih, vzpodbudnih prologov, tolažilnih epilogov, objemov, vzajemnega razumevanja in ogabno veliko vseh drugih nepojmljivih sladkosti.
Bilo je toliko besed.
Zdaj, ko gledam nazaj, vem, da zagotovo preveč. Večina, če ne skoraj vse, so bile popolnoma odveč. Čez čas so izgubile pomen in skozi kalejdoskop dejanj postale navadne laži, natolcevanja, slinjenja, zapeljevanja, izkoriščanja in drk v glavo. Vse do zadnje odvečne so bile gnili nesmisli.
Lepo bi bilo to vedeti tedaj, ko je bilo toliko besed.
Prelepo.
Tako nikoli ne bi dopustila, da se na tak način govori z mano. Tako bi že tedaj molčala in sproti zavrgla vse še neprebavljene besedne nesmisle, vse blablaje tega sveta.
Oh, bilo bi... prelepo!
2 komentarja:
Besede so tako ali tako vedno bile vir nesporazumov. Najhuje pa je, ko se zaradi besed (drugih) sporečeš sam s sabo..
Popolni smiselni nesmisel.
Objavite komentar