Preprosto NE GRE.

Kot YOYO je.
Vztrajno ga odrivam, a se vedno nekako uspe privit nazaj (z malo pomoči, priznam!).

Se bo sploh kdaj odvil do konca?

25/7

Najlepši so večeri ob dobri knjigi in z odejo čez telo, ki jo vsake toliko zbrcam na rob, a jo potem znova potegnem nase.

Zadnje tedne jih primanjkuje. Premalo si utrgam za katarzo pred spanjem.
Saj bi lahko potegnila in odšla spat še kasneje kot ob običajni drugi jutranji. Ali pa sploh ne bi šla..
Menda obstaja ženska, ki ji to uspeva že neVEMkoliko let. Neko "baterijo" ima.
Eno bi, prosim.

Ali pa vsaj 25ur v dnevu.
Lahko?

Naključja

Usojena ali ne, koga briga!
Jaz jih obožujem.
Sploh če so prijetna.

Nor je občutek, ko se mehurček sanj nepričakovano razpoči

>pok!<

in se vsebina izlije v realnost.

Še vedno najlepša pa so naključna srečanja. Ko naletiš na nekoga, s katerim sta si nekoč kodrala misli, in ko mu v očeh prebereš, da ga je srečanje prijetno presenetilo.
Oči še vedno tako zelo modre in nasmeh še vedno tako zelo simpa.

Kakšno naključje!
Ali pa nama je na koncu koncev res namenjeno..

A place called home

Danes - deset minut čez prvo jutranjo - sezujem čevlje in kar bosa stečem čez dvorišče na travnik.
Prste zarijem globoko v zemljo in zaprem oči.

In potem se zgodi.
Spoznanje povezanosti.

To je moj dom, tu sem doma!

Skrbno izbrano

Naokoli hodim z groteskno veselim nasmeškom.
S takšnim, ki ga mimoidoči ne razumejo in s takšnim, ki ga mnogi zavidajo.
V njem uživajo le tisti, ki vedo.

Maj je.
Dež hladi brneči procesor in miri vsega hudega obetajoč junij.
Zadaj ljudje, ki ne privoščijo in mi s tem dajejo neizmerno moč; spredaj nešteto novih src, ki jih želim spoznati; ob meni..

Ob meni pa le najboljše praline, s katerimi delim najlepše trenutke. Zlata zbirka vseh, ki stopajo, mislijo in čutijo skupaj z mano.
In nasmeh, ki ga nosim, se temu skrbnemu izboru resnično poda.

Pogrešam..

..ta noro mehak kožušček in nenavadno prijeten vonj po vulkanskem pesku.
Naj bo že enkrat petek!


Trije tedni!
Čisto preveč časa gre za 'lublanski lajf' in vso to 'malo tu malo tam' sceno..

Newton laže.

Lahke padajo hitreje.

Rekli so:

One man's ceiling is another man's floor.

- Sandi, samostojni podjetnik

Ducat jajc

Obstajajo ljudje, ki imajo lastno mnenje, jajc, da bi ga povedali sami, pa ne. In potem se točno ti spravijo na svetovni splet, kjer (meni nič tebi nič) nepoimenovani bruhajo nesmisle ali (še huje) svoje ideje rinejo posamezniku z jajci, da bi jih ta izrazil namesto njih. Če jih odkloni, pa ga veselo psujejo in zaničujejo s tistim slavnim: " Nimaš pojma. "

Takšnim ljudem pravimo anonimneži. Preziram jih.

Če ne premoreš niti toliko osebne drže, da bi za svojimi nazori stal sam, nikar ne polagaj lastnih besed v usta tistim, ki to zmorejo.

Nabavi si jajca in se podpiši z imenom in priimkom, ker si le tako lahko prislužiš spoštovanje!
Če tega ne zmoreš, pa bodi raje tiho, saj se mi res ne ljubi več igrati te blazno priljubljene zadeve 'UGANI KDO'.

Ponyland

Poleg rožic in metuljčkov še.. odlična hrana, prava pijača, neverjetna brezskrbnost, pozitivna vibra ter smeha do vrha in še čez.. v NAJBOLJŠI DRUŽBI.

Itak.

Delete? Delete!

Kako smešno je vse to. Te žice in kabli. Ta virtualna prijateljstva in veze.

Neverjetno me zabava, ko jih nekateri jemljejo tako BLAZNO resno.
Zadeva gre pri njih nekako takole: " Nisi mi več všeč, ker si nekoč, nekdaj mešala misli meni/mojemu posebnemu (virtualnemu) kolegu! Izbrisal/a te bom! "

Haha.

Ja okej, pa daj! Kot da to resnično pomeni, da ne bom hodila v tuje zelje, če se mi bo zahotelo.


Življenje bi bilo čisto preveč enostavno in strašansko dolgočasno, če bi lahko vse in vsakega izbrisal kar takole, mimogrede, s pritiskom na to superMEGAfino tipko DELETE. Žal ne gre tako!

... Nekateri res nimajo vseh točk v betici.
Fajn, vsaj zabava me še kaj na tem svetu ...

O Njih..

Ljubim njihove poglede izza vijug dima, zazrte skozi okno, in čudno vdanost, s katero otresejo cigaretni ogorek v pepelnik.
Včasih tudi dvakrat, kar tako, za vsak slučaj.

Najraje posedam s tistimi, s katerimi lahko delim tišino. Ko molčiš in se ne počutiš nelagodno. Pogovor brez melodramičnih besed, med katerim bereš misli. Z njimi.
In z glasbo v ozadju.

Brez skrbi

O zdravju ne bomo, tudi o brigah tega tedna ne; v ozadju je pozitivna vibra s sosednjega loga, v glavi pa ogromno iztočnic.. Zakaj torej bi?

".. greh ni tak kot vsi govorijo ti, rodil si se in bil si čist.."

Sprašujem se od kod pride brezskrbnost in zakaj jo z leti izgubimo. In vedno lepše se sliši odgovor, da ta lahkotnost pride z nevednostjo.
Brezskrbni so lahko samo otroci, pa tisti, ki nikoli ne bodo - vsaj malo - odrasli in oni, ki jim uspe vse življenje živeti v svojem sanjskem svetu, kjer so vsi ljudje poniji, ki jedo rožice in kakajo metuljčke.

Včasih jim prav res malo zavidam.

Prečudoviti svet mikrobiologije

Izbruh epidemije v Indiji leta 1994 je zadnji dokaz, da kuga le ni izkoreninjena smrtonosna bolezen zgodovine, temveč z rezervoarji na vseh celinah grozi z možnostjo ponovne zmage nad obrambo sesalcev. S tem tako še vedno ostaja ena najbolj skrb vzbujajočih nalezljivih bolezni današnjega časa, katere povzročitelj je bakterija, človeku patogena vrsta imenovana Yersinia pestis.

Tale mala luštna stvarca mi (poleg zjebanega zdravja) polni čudovite prvomajske dni..

over & out!