Danes sem uro in pol poslušala zgodbico o tem, kako se bo zgodilo nekaj res velikega, pri čemer pa nas (žal) nekako.. khm.. ne bodo več potrebovali.
URO IN POL!
A ne bi bilo bolje položiti karte na mizo in reči: " Odpuščeni ste, z mesecem majem obračamo nov list. "
Pika.
END OF STORY.
Seveda ne, to ni nastop s stilom ( oziroma ne izzveni dovolj hinavsko sladko, poleg vsega pa v takšen govor ne moreš vplesti nekakšnega kesa, češ, res nam je hudo, ker razpuščamo tako dober tim ).
Te dni je treba okoli dejstev nujno naviti kup praznih besed in potem govor še nakičiti s celo paleto emocij, da ljudje lahko kruto resnico lažje sprejmejo.
BULŠIT!
Ne potrebujem tri kilograme celofana in nagravžne dekoracije, ki obsega ves živalski in rastlinski svet! Potrebujem dejstva, gola dejstva,
le še dejstva!!
7 komentarjev:
ne se obremenvt s tem, kako so ti neke info posredovane, važn je kaj izluščš z njih vn, seprav ja dejstva, samo škoda vse energije in časa k jo ti ulagas da se pizdiš, ker nisi bla odpuščena tko kot bi želela, nekateri bi rekli da se pizdiš samo zato ker se lahko, ampak včasih sede...
Dejansko tu ne gre za konkretni primer. (Beri misel v italicu!) Vedno in povsod naletim na to nabijanje praznih in občutno prepocukranih besed. Povsod, kjer bi radi od tebe nekaj dobili. Pri vabilih za seks, uslugah pri delu, posojanju denarja, odpuščanju iz službe, znižanju plač, prošnji za prevoz itd itd itd!!!
"Vedno in povsod naletim na to nabijanje praznih in občutno prepocukranih besed. Povsod, kjer bi radi od tebe nekaj dobili. Pri vabilih za seks, uslugah pri delu, posojanju denarja, odpuščanju iz službe, znižanju plač, prošnji za prevoz itd itd itd!!!"
WELCOME TO THE REAL WORLD ;)
potem se pa meni čudijo ljudje, ko izjavim, da ne zaupam nikomur, še velikokrat niti sebi, kar se že smešno sliši :)
kakorkol, vzemi to za kot izkušnjo v življenju, sicer pa pojdi naprej... če pravilno mislim o čem se gre, potem ti lahk rečem, da bi tu le stagnirala, treba iti naprej... mogoče te pa sedaj čaka ena stopnička višje, le najti jo moraš... ;)
Ne mislit, da sem šele zdaj spoznala, kakšna dejansko je realnost! Samo trenutek je bil zdaj pravi, da stvar napišem..
In ja Iztok, seveda grem dalje, tako sem vedela, da to prihaja. Preprosto je bil čas, da se je zgodilo! Izzivov nikoli ne zmanjka, sploh takrat, ko zaključiš eno poglavje svoje zgodbe.
;)
točno tako!
zapri knjigo tu, spominjaj se lepih trenutkov, slabi ti naj bodo v poduk za nadaljevanje in pojdi novim izzivom naproti...
upam, da ti rata kamorkoli pač "rineš" s svojimi cilji.
sicer pa: kjer je volja, je pot! če ne bi davnega leta slišal tega stavka bi bil zihr zj navaden priden in delno zapiti študent :D
Fantje in dekleta! Sej ta ''real world'' sploh ni tako krut, potrebno je samo lepo krmariti med vsemi čermi..
Drugače pa tudi jaz ljubim ''goloto''..
P.S.:Prošnji za prevoz?
Kdaj? Sem že v lj!
Objavite komentar