Kaos

Sovražim ljubezen. Ubistvu sovražim vse oblike, ki jih zajema to čustvo. Od obsedenosti, zagledanosti, simpatije, zatrapanosti, spogledljivosti, opolzkosti, evforije in do tega, da se ti luštno zdi, ko se nekdo zanima zate. S temi stvarmi so sami problemi!
Če bi bilo kot ima za bit, potem biokemija sploh ne bi bila problem!

Dilema

Tako pametna kot sem pa vseeno ne vem kako se bom rešila iz situacije, v kateri sem se znašla. Tu je. Prva, če temu lahko tako rečem, življenjska prelomnica.

Resnično upam, da jih ne bo več veliko!

Muska

Ne, tokrat ne bo napadanja in kritiziranja glasbe, ki ni po mojem okusu in tiste, ki je preprosto zanič (priznajte si, takšne imamo pri nas ogromno!).
Tokrat samo dobro. Fenomen, ki dela MUSKO. Čista profesionalca in tole mi naježi dlake! Vokal (Mate) pa je res fjuuuu, odličen! Tako in drugače.



Sicer pa je nastop v Hitovi budilki tisto, kar morate slišat, balzam za ušesa!

Dan po tem, ko smo žurali z razlogom, se mi v grlu nekaj zatika. Tri leta so že minila odkar je odšel tako nenadno in brez slovesa...

Thinking of you, R. I. P.

Biti BI

Nekaj v moji okolici me je tako zelo zmotilo, da sem se enostavno primorana znesti nad tistimi, ki radi po nepotrebnem opletajo z jezikom, da bi bili v središču pozornosti. Ta nuja je primerljiva s tisto, ko te tako srbi, da se pač moraš popraskat.

Trenutno je in biti ženska, blazno in pa je biti biseksualka. Takšno absurdno prepričanje goji današnja družba in zdi se, da je dandanes vsaka druga ženska bi (ob tem mi gre pošteno na bruhanje).
Kako si lahko danes bi, jutri hetero, pojutrišnjem homo??? Ljudje dragi, spolna usmerjenost ni stvar družbene zapovedi in odločanja! Je pač dejstvo in želodec se mi obrača zgolj zaradi tega, ker je izbirati koga boš ljubil tako absurdno, kot če bi izbiral svojo raso, barvo kože. Si kakršen si, rodiš se bel, črn, rumen, tako kot se rodiš z nagnjenji k določenemu spolu. In nikar drage dame ne govorite o sebi kot o biseksualkah, ker se lahko poljubljate z ženskami. Tudi jaz (bi) se lahko! Vprašajte se raje ali lahko žensko ljubite tako močno kot moškega! Vprašajte se, če si poleg poljubljanja (kar zmore vsak, ki je vsaj malo za hec in ki je vsaj malo provokativen) drznete tudi spolno občevati z žensko! Lahko?

No, potem pa nikar ne govorite o sebi kot o bitju, ki ljubi oba spola! Kajti tako le žalite in predvsem zavajate tiste, ki ta občutja premoremo.

Včasih ni tako kot izgleda, ne pri vseh.

Dež? Zakaj pa ne!

So mi rekli: "Ne, brez tega štempeljčka vas ne spustimo v naslednji letnik." In tako sem preklela vse živo in mrtvo, pograbila najnujnejše in se odpeljala v Ljubljano na sistematski pregled.
Poleg merjenja, tehtanja, preverjanja in spraševanja pa sem doživela še kvazi dež! Kot da ni boljšega za počet (npr. tole vodo porabit za žejne v Afriki? Sarkazem? Morda.).

Vse ok?

Res redko se zgodi, da bi imela 5 minut preveč. Če pa jih že imam, jih "pametno" izkoristim. Tokrat z mojim bratom, v Tivoliju, pri dečku z ribo.

102. Dr@gi_dnev.Nik

In še en paradoks - osamljeni posamezniki, čepeč za računalnikom, s povezavami in klikanjem na sorodne duše tam nekje v računalniškem vesolju ustvarjajo povezanost. Pripadnost. Pa čeprav v resnici morda niso osamljeni in imajo poleg sebe človeka iz mesa in krvi, je potreba po virtualnem druženju in pisanju, ko enkrat začneš, kot nova igrača, ki te popolnoma zasvoji. Kot bi si ustvaril novo družino, ki si deli "šnopčke za dušo". V njih je vse, od najbolj banalne vsakdanjosti - zamudil sem avtobus, prodam par morskih prašičkov - pa do prelomnih dogodkov - rojstvo otroka, napredovanje v službi itd.
In da ne bo pomote, blogov ne pišejo(mo) zafrustrirani, odtujeni, v svojo sobo zaprti osamljeni računalniški friki. Veljalo bi kvečjemu obratno, in sicer, da imajo(mo) namreč uporabniki interneta celo nekoliko več prijateljev in več geografsko bolj oddaljenih vezi.
Drži kot pribito!

101. Dr@gi_dnev.Nik

V nekem vzporednem vesolju na milijone posameznikov živi še eno, virtualno življenje, z največkrat izmišljeno, virtualno identiteto. Vročično si izmenjujejo mnenja na spletnih forumih, objavljajo doma posnete filme, z miško opravijo vsakodnevni šoping, stavijo v spletnih igralnicah, iščejo partnerja na virtualnih zmenkih ter pisarijo bolj ali manj zanimive spletne dnevnike. Paradoksalni in kot iz nekih (pra)davnih dni se zdijo časi, ko si dnevnik s tršimi platnicami skrival pod blazino. Na pohodu je virtualni ekshibicionizem! "V čem je smisel pisarjenja, če pa tega nihče ne bere," (nas) pravi večina piscev, ki svoje najintimnejše misli in svoja najgloblja občutja prek tipkovnice pošiljajo(mo) v svet. Poleg ekshibicionizma je motiv tudi, tako vsaj menijo strokovnjaki, izpovedovanje, nekakšno samoozdravljenje. Virtualni psihiatrov kavč, a občutno cenejši, seveda!

Bog kot zabloda

Poljudnoznanstveno branje Richarda Dawkinsa v zbirki Intermundia bralca lucidno in duhovito sooči z zavračanjem religij vseh vrst. Ponuja namreč tezo, da so religije odvečne ali celo škodljive, ter skuša pokazati, da religioznost temelji na zmotah. Čeprav priznava, da obstoja boga ni mogoče dokončno ovreči, z znanstvenimi postopki dokaže, da je verjetnost zanj zelo majhna. Dobro branje!

Da ne pozabim

Staramo se. Kar je res, je res.


P. S. Dovolila sem si "prenovo" spletnika. Osvežitev ne škodi.

Jadran Krt pije kapučino

Najljubša knjiga z odličnimi nasveti!

Lisa: Dopolnili ste 105 let, čemu se imate zahvaliti za to?

Bert: 60 kovaških, ki jih pokadim je v mojih pljučih ustvarilo nekakšno zaščitno prevleko. Za šport sem preveč len in med vojno sem pokavsal pol Evrope. Najrajši žrem sendviče z rdečo peso in sladkarije.
Največja skrivnost pa je, nikakor ne zadržujte močerila, da se vam skisa v jajcih. Spustite ga ven!

Goodbye teens

Če nimam nič za napisat, pač ne pišem. Bolje tako, kot pa da trosim bedarije.
Sicer pa je počutje nadvse poletno, nikakor se namreč ne morem (intelektualno) znesti nad tistimi, ki so tega potrebni. Ne gre. Sila preprosto.
In pa, končno, tudi sama sem se znebila končnice -najst. Ne dolgo tega, pisal se je 14. avgust. Hvala vsem, ki me vedno znova razveselite. Matija lepšega darila človek že ne more dobit!

Partej

Nisem pri volji, da bi napisala kaj pametnega, preveč dobro smo se imeli včeraj.

Lavor kave

Zadnje čase se zbujam resnično zgodaj. Vsak pravi študent bi rekel ob nenormalni peti jutranji! Da vzdržim pokonci, se gre zahvalit moji veliki skodelici... Joži hvala ti!

Moja Joži in njen brat za "en deci".

Hja, to je pač tako, če imaš slavne sosede.

Krofologija

Psihologi pravijo, da se razlika med uspešnim in neuspešnim življenjskim slogom kaže prav v tem, koliko se je posameznik zmožen brzdati, kar se tiče užitka. Kdor pri krofu najprej namenoma poišče in poje tisti del, ki je polnjen z marmelado, ta se utegne nazadnje naveličati pustega testa - in bo objedeni krof odvrgel. Kdor pa pri jedi pazi, da si prihrani marmeladni del za konec, bo tudi tisto prej snedel z veseljem. Razlika med prvim in drugim, pravijo, je razlika med nesrečnim in srečnim človekom.

(Čeprav se bo srečni človek sčasoma mogoče preveč zredil.)

Dan P

Nikoli si nisem mislila, da me bosta hkrati zajeli tako različni si čustvi. Danes je definitivno dan P. Dan popolnega sramu in protikadilskega zakona. O prvem ne mislim izgubljati besed, ker sem preprosto preveč ogorčena, da bi lahko podala konstruktivno mnenje o dogodku, ki me je pahnil v takšno stanje. O tem se bo tako ali tako še preveč govorilo, česar me je pošteno strah, priznam!
Ob misli na etiketiranje kadilcev z oznako nezaželjeno pa me preplavi sila nenavaden občutek zmage, moči in zadovoljstva, privoščljivega, priznam! Pa kaj? Zdaj se boste pa še puntali? Kdo vas bo pa prenašal, mi vas moramo že od nekdaj in končno smo vas siti! Tako, priznam!