V strahu pred junijskim viharjem, ki vem, da bo spet prinesel eksistencialno krizo, se zatekam med vrstice svoje najljubše proze. Pozabila sem, kako dobro zvenijo nekoč davno že prebrani odstavki...
Edwidge Danticat.
Kruto, čutno, lirično!
Priporočam.
Ni komentarjev:
Objavite komentar