Hvala.

Lahko bi o imenih. Na dolgo in široko.
O tistih, ki so z menoj delili najlepše trenutke, o tistih, zaradi katerih so tekle vroče solze, o tistih, ki še niso uspeli pozabiti, o tistih, ki me nikoli niso imeli, o tistih, ki so greli posteljo, o tistih, ki so odšli in o tistih, ki so ostali. O vseh in o vsakemu, katerega pot se je letos srečala z mojo.
Lahko bi, a ne bom. Nikoli ne govorim o imenih.
Ime ne naredi človeka, temveč ubija prispodobe in krivi zgodbo, zato letošnje leto zaključujem z zahvalo namenjeno vsem. Dobrim in slabim. Z zahvalo ljudem, ki soustvarjajo moj divje, jebeno ravnovesje.